Radio Študent, 6. marec 2015 ― Ta teden je bila v državnem zboru potrjena Novela ZZZDR, ki ureja pravice in dolžnosti istospolnih partnerjev. Zgodovina sprejemanja zakonodaje na področju istospolnih partnerstev in družin pa je dolga in zapletena. V zadnjih petindvajsetih letih so za nami številne javne razprave, okrogle mize, napisani članki in knjige, izjave za medije, odprta pisma, pobude, sestanki, manifesti, bolj in manj formalni  pogovori ter različni načini informiranja javnosti, predvsem pa so v ozadju te zgodbe številni ljudje. Danes se bomo o tej temi pogovarjali le z nekaterimi izmed njih. V današnji oddaji, ki bo tokrat izjemoma potekala kot okrogla miza, bodo sodelovali:  Moderator: Simon Maljevac Gostje in gosti: Nataša Sukič, Miha Lobnik, Barbara Rajgelj, Roman Kuhar, Mitja Blažič, Suzana Tratnik in Tatjana Greif  

Radio Študent, 6. marec 2015 ― V zadnjih tednih se je v javnosti odprla vrsta debat, katerim je, v duhu prihajajočega dneva žensk, skupna tematika spola. Spraševalo se je o festivalu za spodbujanje ženstvenosti in kaj njegov obstoj pomeni za boj za emancipacijo žensk. Govorilo se je tudi o spolu v kontekstu družinskih razmerij in pravic otrok, opravljena je bila refleksija na vlogo državnih institucij v zagotavljanju enakosti spolov. Na ta zadnji del se bomo osredotočili v današnjem Kultivatorju, in sicer s pregledom prispevkov z dveh dogodkov: predstavitve idejne pobude in posvetovalnega telesa “Očetje in delodajalci v akciji” ter strokovnega posveta ob petdesetletnici slovenskega sociološkega društva z naslovom “Kako učinkovite so državne institucije za enakost spolov?”. Udeleženke in udeleženci sociološkega posveta so v vedenju, da je za resno razumevanje problematike ključno zgodovinsko znanje, skozi pregled institucij, ki so se z žensko politiko ukvarjale v slovenskem prostoru, naslovile njihove uspehe in neuspehe. A zakaj je ženska politika sploh nekaj, kar sploh mora obstajati, in zakaj tako grozeče in direktno ime? Nastanek pojasni Vlasta Jalušič, raziskovalka Mirovnega inštituta. Izjava Zavedanje nujnosti ukvarjanja z enakostjo žensk prek ženske politike in žensk v politiki se je v devetdesetih oblikovalo v parlamentarno Komisijo za žensko politiko ter Urad za žensko politiko, samostojno vladno telo. Nobeno izmed teh dveh teles danes ne deluje več. Vera Kozmik Vodušek, druga predsednica Urada, je spregovorila o odločitvah glede prioritet, ki so jih sprejele v njenem mandatu, in njihovih posledicah. Izjava Ženske kot obrobna tema in ženska politika kot tista, za katero nihče niti ne ve, da obstaja. Aleksandra Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede je predstavila analizo izvajanja in rezultate Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, kjer se je pokazalo absolutno nepoznavanje resolucije ravno s strani javnosti. Izjava Tema se na sploh

Radio Študent, 6. marec 2015 ― Pozdravljeni v prvem letošnjem vojskatnem na-robu! Danes vas bomo popeljali v čarobni svet borcev za mir in demokracijo. Popeljali vas bomo v Slovenijo, zeleno deželo, ki je geografsko in geopolitično nadvse primerna za urjenje bojevnikov, ki imajo za pridevnik zavezniški. Slovenija sicer nima neke mednarodne veljave – je pa zato odlično prizorišče, ki ponuja kar najbolj diverzitetno okolje za navidezno spopadanje z vsemi vrstami separatizma, komunizma in rusizma. V čudovitem in ohranjenem naravnem okolju se lahko sprostijo vojaki in vojakinje vseh držav in etnicitet. Dobromisleče lokalno prebivalstvo je do vojske prijazno in domače živali tudi in se tudi ne vznemirjajo zaradi mehkih zvokov minometov in razpadanja provizoričnih minoretov. Poglejmo si samo naprimer ljubljansko kotlino. Načeloma ravna površina, diagonalno gledoč Severozahod - jugovzhod ter Severovzhodno – Jugozahodno, velika več kvadratnih kilometrov je zmožna primerno gostiti večje gostote pešadije in motoriziranih enot. Zračni prostor okoli kotline je kot nalašč za urjenje prestrezanja sovražnikovih zlobnih letal, naprimer v družbi sosedskih avstrijskih, italijanskih in madžarskih enot. Slovensko visokogorje ponuja enkratna simulacijska okolja, ki se lahko primerjajo s tistimi v afganistanskem gorovju – kras pa je odličen za urjenje protigverilskih enot. Široke hoste kočevja in dolenjske pa v srcu svojega drevja nosijo odlične stimulacijske pogoje za streljanje s težkimi mitraljezi, protiletalskim strelnim orožjem, minometi in ponujajo široko paleto naravnih logističnih preprek, ki so potencialna vadbišča za vse vrste vojaških logistik. Specializirana urjenja ponuja tudi policija, ki v neposredni bližini Ljubljane v družbi domačih fantov ponuja vseobsežne tečaje nacionalne vzgoje. Vendar to še ni vse! Za organizacijo tudi velikih vežbanj, ki zajemajo nekaj tisoč vojakov iz sosednjih držav, Nizozemske, Irske in Združenih Držav Amerike, je primerno politično preskrbljeno, saj nadle

Radio Študent, 6. marec 2015 ― Pazi drek Matjaževa ulica Ni boljšega od pripopavanja svojih fantazij na reči, o katerih se ti nekaj svita, a jih zares ne poznaš. Tako kaka povsem realna stvar postane čisti izrodek domišljije. In ni boljšega kot v neko reč štartati na njenem robu, periferiji, vukojebini ter iz te zapostavljenosti sesati pravo resnico centra. Tega se bomo lotili tule. Kje drugje, kot na ljubljanjskih ulicah. Kje drugje se sploh lahko kaj zgodi, misli in dojame. Savsko naselje je eno res krasnih povojnih urbanih podvzetij, koder lahko uvidevamo vso naravo ljubljanjskega mesta. Za slednje pregrešno visoke stolpnice na obrobju naselja, res, bog ne daj, da bi v Ljubljani še kdaj zrasel kak najvišji nebotičnik v srednji Evropi in na Balkanu, oklepajo hudo realsocialistično pragmatično estetiko. Res slabi socialistični bloki, ob katerih se mi v največji možni simpatiji raztaplja srce, oh, te nič izolirane sive kvadraste gmote, v spregi z nebrzdanim, globokim zelenjem. Pa naj še kdo reče, da je komunistična estetika prisegala zgolj na rdečo barvo. Jok brate, zeleni so bili že pred Greenpeacom. No, ni primernejšega mesta za vstopit v to bežigrajsko savsko mesto kakor je Matjaževa ulica, gotovo ena od najlepše poimenovanih cest našega glavnega mesta. Iz Linhartove se pri savskih stolpnicah odcepi direkt do osrčje svojega naselja. Pooseblja vse biti širšega okoliša, kamor je umeščena. Je majhna, ozka, umazana in svetlosivkasta, razpokana, posejana z ad hoc parkiranimi avti. Obroblja jo kontrast zelenih trav in bujnih krošenj iste barve, ki poleti dehtijo kot na deželi, le da z unikatno primesjo asfaltne sopare, postanega bencina in nedeljskega cvrtja. In seveda mali nizki bloki z malimi balkonastimi mozoljčki, obešenimi cotami, sivimi strici na čikpavzah. Ob soncu jo zebrasto poflekajo številne druga v drugo zlite sence dreves, kant, hiš. Ob slabem vremenu se pretopi v sivino kot v horizontu ocean in nebo. Nato malce zavije, preči Fabianijevo ter se izlije v Luize Pesjako

Radio Študent, 6. marec 2015 ― V napadu z noži na železniški postaji v južnokitajskem mestu Guanghzhou je bilo ranjenih devet ljudi, napadalca pa je ubila policija. Sume na politično motiviranost napadalca poleg več podobnih napadov ujgurskih separatistov v zadnjih mesecih podpihuje tudi dejstvo, da je ravno včeraj začel zasedati Nacionalni ljudski kongres. V uvodnem nagovoru kongresu je kitajski premier Li Keqiang napovedal tudi odločen boj proti onesnaževanju. V preteklem tednu je na kitajskem izšel dokumentarec Under the dome, ki kitajski javnosti razkriva stopnjo onesnaženja, kritičen je tudi do ukrepov, ki so do tega privedli. Ogledalo si ga je že več kot 200 milijonov ljudi. Preko državnih medijev pa ga je promovirala tudi partija, domnevno zato, da v napovedanem boju proti velikim onesnaževalcem na svojo stran pridobi javno mnenje. Indijansko pleme Achuar iz perujske Amazonije je v zunajsodni poravnavi dobilo kompenzacijo od ameriškega naftnega podjetja Occidental Petrolium. Podjetje je med letoma 1971 in 2000 v okolici naftnega črpališča v okolje zlivalo neobdelane odpadne vode, kar je pripadnikom plemena povzročilo zdravstvene težave. Tožba na losangeleškem sodišču je precedenčna, saj gre za prvi primer, ko je ameriško sodišče razsojalo zaradi onesnaževanja ameriškega podjetja v tuji državi. Occidental Petroleum je zahteval, da mora tožba potekati na perujskem sodišču. Vodstvo Palestinske osvobodilne organizacije se je odločilo, da prekine varnostno sodelovanje z Izraelom. To je bilo vzpostavljeno po podpisu Óslovskih sporazumov leta 1993. Palestinci potezo opravičujejo z dejstvom, da Izrael ne izpolnjuje svojih dolžnosti, ki mu jih sporazumi nalagajo. Prekinitev sodelovanja prihaja slab mesec pred vključitvijo Palestine v Mednarodno kazensko sodišče. Palestinci pred sodiščem želijo predstaviti obtožbe zoper Izrael, čemur bi po ameriški zakonodaji sledila prekinitev ameriške pomoči palestinskim oblastem. To bi verjetno v vsakem primeru pripeljalo v končanje efektivnega

Radio Študent, 6. marec 2015 ― V prostorih Umetnostne galerije Maribor se danes pričenja razstava naslovljena z imenom Even for Dada time is too abstract. Preden se sploh lahko lotimo vprašanj časa in abstrakcije v oči pade z veliko začetnico zapisana beseda Dada - beseda, ki marsikomu ni popolnoma jasna. Hugo Ball je že leta 1916 svoj Dadaistični manifest začel z opazko, ki pravi, da to, da je Dada novo umetniško gibanje, lahko razberemo iz tega, da o njej dotlej nihče ni vedel absolutno nič. Pa vendar - kljub temu, da se nahajamo v letu 2015, ostaja občutek, da o tem, kaj naj bi Dada bil, nimamo pojma. O tem kaj stoji za dadanjem nasploh in o tem, kaj lahko pričakujemo na razstavi, smo se pogovarjali s kustosinjo Tajo Toplak. Dada.   No, poslušalci sedaj veste vsaj to, da je Dada bil, da je bilo mesto njegovega preteklika v Zurichu ter nenazadnje, da zdaj spet je, pri čimer pa ni nikjer drugje kot ravno tukaj in zdaj. Iz tega bi lahko sklenili, da je pač vedno že bil medtem, ko bi sama beseda v večji meri ohranila svojo nedoločenost. Morda kaj več od tega, da je, izvemo, če ponovno prisluhnemo naši kustosinji, ki nam razpostre ožji smisel današnje razstave. Dada. Hah...spet smo vas zavedli. Spet? Ste morda res mislili, da vam že od začetka ne povemo ničesar pametnega zgolj zato, ker smo neumni in nimamo pojma? Nak! Pri polni zavestu in vseprisotnem razumu smo vas iz lastne zlokotnosti pustili goreti v zubljih tesnobne nevednosti. Ne veste niti kaj smisel razstave je, kaj šele, kaj je Dada. Pa vendar...naša zlohotnost je morala imeti nek smisel, gotovo smo v našem početju sledili nekemu imperativu? No...več o tem, morda zveste iz poslednjega izusta kustosinje. Dada. Haha....nič pametnega vam nismo izustili, ker smo Dada, tako kot je Dada razstava in kot je Dada vse. Briga nas za vaše ugodje, briga nas, za poslušanost, naši predragi poslušalci. Naš obstoj ter vljudno navajanje faktov sta zgolj še dve prazni konvenciji, predsodka slaboumja prazne morale, ki ga je treba tak