Radio Študent, 5. marec 2015 ― Ob naravnih kanabinoidih in užitkih, ki nam jih nudi konoplja, mnogi radi posegajo tudi po njihovih sintetičnih nadomestkih, ki skušajo imitirati predvsem učinek THC-ja. Pojava sintetičnih kanabinoidov, njihove dostopnosti in zakonske regulacije smo se dotaknili v že prejšnji Vsemogočni travici, tokrat pa se bomo posvetili še njihovemu delovanju in uporabi. Preden preidemo k samemu bistvu, pa za začetek opomba glede samega razlikovanja sintetičnih kanabinoidov. V sklopu zadnjih oddaj seveda govorimo o kopici poznanih in nepoznanih sintetičnih kanabinodiov, ki so navkljub delni prepovedi pod različnimi imeni in zmesmi v široki komercialni uporabi. Ne gre za denimo sintetična THC ali CBD, ki ju tudi domača medicina uporablja v medicinske namene, o čemer pa je v naših oddajah prav tako že tekla beseda. Tomaž Koren s portala konoplja.org. ​izjava Kot je omenil naš sogovornik, utegnejo sintetični kanabinoidi povzročati številne nevarne stranske učinke. Razlogov za to je veliko, kakor je tudi število različnih umetnih kanabinoidov in njihov učinkov visoko. Veliko sintetičnih kanabinoidov ostaja tudi neraziskanih in tako lahko o njihovem delovanju, v nasprotju z ostalimi poznanimi drogami, le domnevamo. izjava Ena od predpostavk je, da so nekateri sintetični kanabinoidi popolni agonisti receptorjev CB1 in CB2 in tako v nasprotju z naravnimi kanabinoidi, ki so le delni agonisti, aktivirajo vse receptorje. Prav tako obstajajo domneve, da imajo določene skupine sintetičnih kanabinoidov izredno strupene metabolite, ki lahko povzročajo odpoved ledvic in dihal, komo in celo smrt.   izjava Sintetični kanabinoidi pa se seveda ne uporabljajo le kot nadomestek za rekreativno uživanje konoplje, pač pa so znani tudi primeri njihove uporabe v zdravstvene namene. Ker imitirajo predvsem delovanje THC-ja in drugih konopljinih substanc, naj bi imeli nekatere blagodejne zdravstvene učinke, a se prav zaradi nepredvidljivih in nevarnih stranskih učinkov v medicini ura

Radio Študent, 5. marec 2015 ― V peti ediciji se Magda in Tinka pomešata med protestnike pred parlamentom, ki želijo preprečiti sprejetje takega zakonika o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki izenačuje pravice istospolnih parov. Vsi skupaj so združeni pod kamuflažnim imenom “Dan ljubezni”. Magda se spomni časov inkvizicije, Tinka pa ob omembi zažiganja pride na idejo, da podkuri ljubezen med protestniki z divjačinskim golažem. Protestniki se nič hudega sluteč pomastijo z golažem, ki pa sta ga Magda in Tinka zažarali v ljubezenski napoj. Ta vse prisotne nasprotnike spremeni v homoseksualce in tako se začne pravi "Dan ljubezni", ko postane sosed sosedu ljubimec, soseda sosedi ljubimka. Peti del radijske nanizanke, narejene in izvedene v živo, lahko poslušate tukaj. Izkoristite priložnost, da v naslednji ediciji postanete režiser, scenarist, dramaturg, voajer in so-ustvarite scenarij kratke radijske igre. Magdo in Tinko postavite v najbolj nemogoče in nepredvidljive situacije, ki si jih lahko zamislite. Preizkusite vašo domišljijo. Vi predlagate, mi delamo! Na vaš ukaz! V času oddaje se scenarij izpisuje tukaj.

Radio Študent, 5. marec 2015 ― Na podlagi evropske državljanske iniciative je z čez milijon zbranimi poskusi kampanji Stop vivisekciji uspelo na Evropski komisiji uvrstiti predlog o popolni prepovedi poskusov na živalih. Pobudniki zahtevajo, da se direktiva Evropske unije, ki opredeljuje živalske poskuse v znanstvene namene, spremeni z besedilom, ki na področju biomedicinskih in toksikoloških raziskav dovoljuje le za človeško vrsto neposredno relevantne podatke. O problematiki poskusov nad živalmi smo govorili s filozofom Igorjem Pribcem, predstojnico inštituta za farmakologijo in oksikologijo Mojco Kržan in nevrobiologom Gorazdom Drevenškom. O problematiki živalskih poskusov je poročal poskusni zajček Miha. 

Radio Študent, 5. marec 2015 ― Mednarodno priznana libijska vlada, ki nadzoruje ozemlje na vzhodu države, je zaprosila Varnostni svet Združenih narodov za ukinitev embarga na uvoz orožja ali vsaj za dovolitev izjemne dobave, s katero bi lahko okrepila zračne sile za boj proti upornikom iz vrst Islamske države, ki ogrožajo vsaj enajst naftnih polj. Medtem naj bi se nadaljevala pogajanja med priznano in uporniško vlado za prekinitev sovražnosti in oblikovanje vlade narodne enotnosti, kar naj bi nekatere članice Varnostnega sveta zahtevale kot predpogoj za ukinitev embarga. Nedavno poročilo Združenih narodov je sicer sposobnost libijske vlade, da bi nadzorovala dotok orožja v državo, označilo kot nično, kljub temu pa naj bi se nagibali k enkratni izjemni odobritvi uvoza. Medtem je državna libijska naftna družba sporočila, da bo morala, če se varnostne razmere ne bodo znatno izboljšale, prekiniti s črpanjem nafte zaradi višje sile, beri, zaradi napadov Islamske države na naftna polja. Zaključuje se novi krog pogajanj med Združenimi državami Amerike in Iranom o jedrskem programu, ki naj bi prinesel znaten napredek. Ameriški državni tajnik, John Kerry, je pogajanja označil kot uspešna, čeprav bi morali rešiti še veliko vprašanj, in poudaril, da kapitulacija Irana ne more biti rešitev. Tako je Kerry posredno zavrnil izraelskega premiera,  Benjamina Netanjahuja, ki je v nedavnem nagovoru ameriškim kongresnikom kritiziral ameriška pogajanja z Iranom kot zgrešena in zahteval, da Iran popolnoma opusti svoj jedrski program. Netanjahujeve zahteve je že predhodno zavrnil ameriški predsednik Barack Obama, kar kaže na vse globlje nezadovoljstvo njegove administracije s trenutno vlado v tradicionalni ameriški zaveznici. Benjamin Netanjahu bi se bolj kot Irana mogoče moral bati izraelskih volivcev, ki bodo 17. marca izvolili nov parlament. Pred Knesetom je 7000-glava množica od prihodnje vlade zahtevala, da si kot prioriteto postavi doseganje mirovnega dogovora s Palestinci, in obenem obsodila agre