Radio Študent, 10. april 2015 ― V raziskovalnem središču CERN so po dveh letih ponovno zagnali veliki hadronski trkalnik in s tem pričeli novo serijo poskusov, ki utegnejo zapolniti vrzeli standardnega modela fizike. Posodobljeni trkalnik bo omogočal raziskave pri polovico večji energiji kot doslej, kar bo, takšni so obeti, odprlo nova obzorja in morda premaknilo meje na področju fizike delcev. Marko Mikuž, vodja skupine slovenskih raziskovalcev v CERN-u opiše tehnične posodobitve na trkalniku: Izjava V trkalniku v CERN-u se delci, ki sestavljajo atome, ob visoki hitrosti trka - ta se močno približa svetlobni hitrosti - razletijo na manjše delce. Te nato skušajo zaznati s štirimi detektorji. Na tak način so pred dvema letoma v CERN-u eksperimentalno potrdili tudi obstoj Higgsovega bozona, delca, ki snovi daje maso. Domneva o njegovem obstoju je pred tem temeljila zgolj na teoriji. Kaj si torej znanstveniki obetajo od raziskav na nadgrajenem trkalniku z večjo energijo: Izjava Raziskovalna skupina v CERN-u obsega več kot 2500 raziskovalcev in petkrat toliko sodelujočih iz stotrinajstih držav. Med njimi je precej dejavna tudi slovenska skupina. Njeno delo opiše Mikuž: Izjava K sodelovanju so pritegnili tudi slovensko industrijo. Kot pove Mikuž, je en del detektorja naredilo slovensko podjetje: Izjava Evropski trkalnik CERN je edina tovrstna proga na svetu. Leto 1989 je sicer obetalo, da si bo največji trkalnik delcev lastila Amerika. Takrat se je ameriški kongres strinjal, da prispeva šest milijard ameriških dolarjev za podoben infrastrukturni podvig v Teksasu. Zaradi velikih odstopanj od ocenjenih stroškov pa država gradnje ni izpeljala in je projekt ukinila. S tem je Evropa pridobila prednost v znanstveno-raziskovalni tekmi, kakor nam pove Zdenko Franić, ki se ukvarja s povezovanjem a področju znanosti: Izjava Podoben primer sodelovanja na znanstvenem področju predstavlja tudi pospeševalnik delcev SESAME, ki je v izgradnji v Jordaniji. V preteklem tednu so v CERN-u i

Radio Študent, 10. april 2015 ― Pakistanski parlament je sprejel resolucijo o državni nevtralnosti pri koaliciji, ki pod taktirko Savdske Arabije napada Hutijske upornike v Jemnu. V resoluciji sicer podpira Savdsko Arabijo, vendar se je zavzela za zavzemanje dialoga in mirnega reševanja konflikta, s čimer se pridružuje Turčiji pri pozivih Organizacije islamske konference in Združenih narodov, katere generalni sekretar, Ban Ki Mun, je včeraj pozval k miru in zagotovitvi zdravstvene pomoči ranjenim. Četudi je resolucija parlamenta neobvezujoča, jo bo vlada najverjetneje upoštevala, saj jo jo predlagal pakistanski finančni minister in član vladajoče stranke Muslimanska liga, Mohammad Ishaq Dar. Savdska Arabija je sicer zaprosila Pakistan za vojaško pomoč z brezpilotnimi letali, bojnimi ladjami mornarice in pehotami, v primeru sprejetja resolucije pa bo Pakistan odreagiral ob posegu v zemeljsko suverenost Savdske Arabije ali grožnje svetih romarskih mest Meke in Medine. Iranski vrhovni vodja, Ali Hosseini Khamenei, je medtem zračne napade na Hutije s strani koalicije že označil za genocid. Na srečanju palestinskih skupin v Damasku so sklenili, da se bodo pridružili sirski vladi v boju proti borcem Islamske države. Njeni pripadniki so že pred časom vdrli v begunsko taborišče Jarmuk, ki leži le par kilometrov od Damaska. V največji nevarnosti so prebivalci tega sirskega taborišča, torej palestinski begunci. Pred začetkom državljanske vojne je bilo v taborišču nastanjenih 160 tisoč beguncev, danes le še 18 tisoč, za te pa sirska vlada obljublja varen odhod in zaklonišče izven taborišča. Nadaljujemo v Grčiji. Ta je poplačala 448-milijonski del dolga Mednarodnemu denarnemu skladu, ki je del trimilijardnega posojila. Naslednji sveženj vrnitve, ki obsega milijardo evrov poplačila, je določen maja. Kljub povračilu pa je bilo s strani Evropske unije čutiti nelagodje ob pogovorih med grškim premierjem Aleksisom Ciprasom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Cipras je namreč pozval ruske vl

Radio Študent, 10. april 2015 ― Če ste roman »Jugoslavija, moja dežela« Gorana Vojnovića brali ob njegovem izidu, ste morda do danes že pozabili, za kaj gre, saj je od prvega natisa minilo že kar nekaj časa. Natančneje - tri leta so mimo, odkar nam je Beletrina omogočila branje pričujočega romana, v katerem se Vojnović ukvarja z velikimi in številnimi vprašanji, ki se ob razpadu nekdanje države morajo zastaviti na najbolj brutalen način.  Ker se je razpad zgodil pred približno četrt stoletja, je pogled nanj neizogibno pogojen z obujanjem spominov, potovanji, pogovori o preteklosti in izkazanimi posledicami. Osrednji protagonist želi z iskanjem svoje resnice in resnice o sebi zapreti poglavje, ki pa se ga zapreti ne da. Kako bodo na odru uprizorili ta slojeviti tekst, bomo kmalu odkrili. Jutri se namreč v Drami obeta premiera »Jugoslavije«. Pogovarjali smo se z režiserjem uprizoritve, Ivico Buljanom. Izjava se nahaja v posnetku oddaje. V vojni, v kateri je razpadla bivša država, so mediji odigrali gromozansko vlogo, ki jim sploh ni v čast, razen redkih, zelo redkih izjem. Današnja vloga medijev je spet zelo vprašljiva, saj jih tudi danes tako kot takrat pogosto žene razlog, ki ni takoj viden in jasen. Včasih je vez med plačano promocijo in nepristranskim poročanjem zabrisana tudi, ko gre za lahkotne estradne teme in ne le važne in velike opinion-maker zadeve. Vsaj kulturo bi lahko poskušali držati zunaj interesov kapitala in o njej poročati brez interesnih napotkov s strani kogarkoli, ampak dejansko gre za to, da je tudi v kulturi že vse postalo blagovna znamka in da mora v medijih nastopati kot celovit in prepoznaven izdelek. S tem se ukvarja projekt Forma MGLC, saj ponuja priložnost izobraževanja o uporabi novih medijev v kulturi. Projekt je prepoznala španska vlada in ga sofinancira s ciljem iskanja čim boljših načinov povezovanja novih medijev in kulture. Od jutri, torej od sobote, 11. aprila, ob 10. uri zjutraj, s predavanjem komunikologa Domena Savića do sredine junija se bo s