Radio Študent, 16. april 2015 ― FOTO: Maja Blesić V današnji oddaji prostor v etru namenjamo predšolski vzgoji. Natančneje, avtonomno organiziranem vrtcu z imenom Koko Lepo, ki se nahaja v Beogradu, v zaskvotirani stavbi bivšega Inex Filma. Koko Lepo deluje že od leta 2013 in je oblika neformalnega izobraževanja, namenjena socialno ogroženim otrokom, v dotičnem primeru predvsem romskim otrokom, ki živijo v naselju Deponija v neposredni bližini skvota. Glavni namen vrtca je otrokom zagotoviti brezplačno kvalitetno izobrazbo. Za več informacij se nam iz Beograda javlja Frannkie, eden izmed aktivistov in s tem tudi vzgojitelj, pedagog in oskrbnik vrtca. Sprva nam opiše sosesko Deponija. Izjava V Srbiji je obiskovanje predšolske vzgoje obvezno. Vendar pa večina otrok iz naselja Deponija zaradi socialnih preprek nima dostopa do državnih vrtcev. Otroci, ki nimajo niti osebne izkaznice niti zdravstvenega zavarovanja, so tako v Koko lepo deležni socializiranja in učenja različnih veščin. Vrtec je razdeljen v dve skupini. Trikrat tedensko Koko Lepo obiskujejo otroci, mlajši od osem let, čez vikende pa se nudi izobraževanje za otroke od osmega do štirinajstega leta. Za razliko od formalnega izobraževalnega sistema vzgojiteljsko delo ne temelji na formalni izobrazbi, temveč na osebnostni strukturi. Vse, kar potrebujete za delo v Koko Lepo, je vrlina, ki se ji pravi poštenost. Freddie pove, kako poteka vzgojiteljsko organiziranje. Izjava Opiše nam tudi, na kakšen način se vrtec financira. Izjava Kako poteka povprečen dan v Koko Lepo? Izjava Kljub temu da kolektiv v skvotu Inex Filma deluje nelegalno, do zdaj niso imeli težav z oblastmi. V Koko Lepo poudarjajo, da imajo prijateljske odnose z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju človekovih pravic, vendar pa si sodelovanja z njimi ne želijo. V Evropi, predvsem v Nemčiji, obstaja kar nekaj vrtcev, ki delujejo avtonomno in solidarno, zato smo Freddija povprašali, po čem se Koko Lepo razlikuje od le-teh. Izjava Koko Lep

Radio Študent, 16. april 2015 ― Društvo cinikov predstavlja radijski strip Fluksuz: 3. del Heydrich in Kliker sta kontaktirala rusko vesoljsko agencijo.   Kliker: radi bi si izposodili vesoljsko ladjo, da pregledamo krater na Marsu z robotom. Saj veste, od tam izhajajo homoseksualci in so scientistično ustvarili življenje na Zemlji.   Ruski general je vprašal Putina, če jima lahko ustrežejo. Putin ni bil najbolj zadovoljen nad tezo in je odvrnil: posodili vam bomo ladjo in robota, vendar hočem, da ovržete to tezo, saj se mi zdi preveč nora in nevarna. Morda lahko obstaja v stripu, vendar v realnosti Rusije…   Vesoljska ladja je prišla do Marsa, robot pa je izstopil iz nje. Upravljal ga je Kliker s koordinatami in ga vodil proti kraterju.   Kliker: C4, obrni se za petinštirideset stopinj. Nato spusti kot kamere na kot 15 stopinj. Pojdi do dna kraterja in naredi precizne fotografije.   Razumem, je odgovoril robot. Bolj kot se je približeval kraterju, bolj je piskalo na ekranu, preko katerega so spremljali sliko. Heydrich je dejal: izklopite robota, saj bomo v nasprotnem vsi postali gluhi. Nekaj čudnega je v tem homoseksualnem kraterju! Robot se je, ko je prišel do dna kraterja, sam pokvaril in homoseksualna scientološka teorija je ostala misterij. Kliker je bil zaradi tega jezen in je šel z Luno Nuno v Velenje, kjer je preveril, kako delujejo javne skupnosti otrok, ki so jih po novem družinskem zakoniku odvzeli staršem, saj so preferirali Platonovo državo! Nuna Luna je gledala otroke: kako so lepi in prijazni. Te skupnosti, ki ste jih vključili v družinski zakonski podčlen K-237, so odlične! Kliker: počakaj, da jih bo začel vzgajati behavioristični psiholog Skiner, ne pa neke nune. To bo avantgardna vzgoja, saj sami več ne bodo imeli zavesti o svojem spolu in splovilih. To bo zagotovil podčlen zakona K-238. Koga preferiraš ti, Nuna Luna? Pavlova ali Freuda? Nuna Luna: če se bomo šli pogojne reflekse, potem Pavlova! O ljubi bog, kam vse bodo še šli te zakon

Radio Študent, 16. april 2015 ― Društvo cinikov predstavlja radijski strip Fluksuz: 2. del   Družinski zakonik je bil na naslednjih barikadah: Heydrich in Fluksuz sta se odločila, da  lahko zakonsko skupnost sestavlja več odraslih ljudi in ne samo dva, da bo še več otrok.   Obupana nuna Luna je vprašala: ali to pomeni, da se lahko na primer poročijo trije moški in dve ženski ali pa recimo obratno?   Fluksuz: Lahko se poroči tudi neomejeno število žensko, če privolijo oziroma ob poroki podpišejo, da se bodo biomedicinsko oplodile.   Nuna Luna: kaj pa, če se želi poročiti med sabo več moških brez ženske?   Heydrich: to je strogo prepovedano!   Nuna Luna si je vsaj malo oddahnila ter dejala: Ljubi Jezus, otroci bodo v teh skupnostih vendarle imeli tako mater kot očeta. Fluksuz: otroci bodo tako in tako živeli v posebnih skupnostih. Nato so sledila predavanja ljudem iz Mozirja in Kozjanskega, ki so, kot je bilo napovedano v uvodnem delu, vpadli v prostor. Predaval jim je Kliker in kazal projekcije Marsa: Ali vidite tisti krater na zgornjem delu ekrana. Gre za enega najglobljih kraterjev na Marsu. In od tam izvirajo homoseksualci. Oni so torej prišli na Zemljo in ustvarili človeka. Eden v publiki je dejal: Torej Darwinove teorije ne veljajo, ampak velja scientološka teorija. Zares je prišel nekdo iz vesolja in nas ustvaril! Kliker: pravilno ste ugotovili, tudi cerkve so oni ustanovili. To pa zato, da brzdajo njihove strasti in ne zaradi vas. Drugi v publiki je omedlel rekoč: o moj bog, če vse to zares drži… Medtem so nuna Luna, Fluksuz in Heydrich hodili po stari Ljubljani in opazovali nove grafite. Na enemu je pisalo: vse klince v otroške komune! Nuna Luna je vprašala: povejte mi, prej ste omenili nekakšne posebne skupnosti za otroke, ali je to v nekem smislu kot vrtec? Fluksuz: nekako tako, vendar malo bolj radikalno. Živeli bodo v skupnostih na način, da ne bodo vedeli, kdo je njihov starš. To pa zato, ker bodo potem mislili, da je lahko kdor koli nj

Radio Študent, 16. april 2015 ― Društvo cinikov predstavlja radijski strip Fluksuz oziroma družinski zakonik: 1. del Ta kratka zgodba oziroma strip je namenjen profesorju in alkohologu Ramovšu, ki je napisal dve teoretski knjigi na temo alkohola in družine. Skratka, strokovnjak za heteroseksualno družino. Seveda pri nadaljevanju ne gre za teoretsko 'zgodbo', ampak za fikcijo. Njena intenca ni niti zagovor niti kritika družine in alkoholizma. Gre zgolj za deskriptivno opisovanje. Prolog: sprejem družinskega zakonika leta 2020. Na oblasti je bila Avantgardna Pravda. Začne eden od protagonistov zakona, imenovan Kliker. Govori Fluksuzu: Sedeli smo na sončnem predelu 'Igerr castla' leta 2020 z Heydrichom in Göringom. Hitler in Himmler sta bila na drugi strani terase. Pili smo šampanjec. Ti – Fluksuz - si odšel pijan do Hitlerja in ga pripeljal do naše mize. Takoj si ga začel provocirati. Vprašal si ga, gledajoč aristokratke od velikih industrialcev v vzhodni Sloveniji in dejal. Fluksuz: 'Ali tudi za nedegenerirane aristokratke velja prepoved kontracepcije? (kontradiktorno vprašanje: za degenerirane – fizično zdrave, vendar mentalno neuravnovešene – ki jih pač zaradi statusa niso mogli sterilizirati ali vključiti v program T4, je veljalo obratno: za njih je kontracepcija zapovedana! (enako seveda velja za moški spol pri tem vprašanju, da ne bo pomot)). Heydrich in Göring sta se smejala, Hitler pa je namrščeno molčal. Odgovoril je Göring: Formalno da, vendar se v tako visokih krogih to ne zahteva! Kliker: Hitler seveda do mize ni prišel zaradi tega, čeprav si ga ti pripeljal, Fluksuz. Vprašala sva, če se zaradi 'državne varnosti družinskih podatkov' odstraniva od mize, vendar je Heydrich dejal, da ne. Takrat sem prvič slišal teorije o 'dvofaznem preboju na družinski fronti'. Heydrich je o dvofaznem preboju družinske zakonodaje govoril takole: 'Prva faza je 'Frontier', kar pomeni 'preboj linije' v heteroseksualnost in strateško osvojitev prostora brez homoseksualnosti. Ta faza je nedol

Radio Študent, 16. april 2015 ― Z megakorporacijo po imenu Heineken ne kaže zgubljati besed. Z njo se lahko zgolj jedko šalimo. Česar koli, kogar koli se namreč dotakne Heineken, tam ječmen in hmelj več ne rasteta. Kakovost na novo kupljenega piva Laško se bo v nekaj mesecih še poslabšala, pa že zdaj ni bila kdo ve kako visoka. Pivo se bo iz podpovprečnega pilsnerja spremenilo v vodeno konstanto. Heineken se je za svojo stoletnico hvalil s sloganom, ki sta se mu na vsa usta režala vsak pošten ljubitelj, vsaka poštena ljubiteljica piva: “Že sto let identičen okus!” Pivo je seveda živa tvarina, prav podobno kot vino, in ne more in ne sme imeti ves čas identičnega okusa, sicer je z njim nekaj narobe. Toda ker je Heineken simbol za svetle neoliberalne dosežke, po katerih gre marsikaj skoz - če le kapitalski ata rečejo tako - in vse postaja in ostaja ceneno in plehko že nekaj desetletij oziroma vztraja v teh večnih devetdesetih, mu kajpak ne gre ugovarjati. Navsezadnje je njegov brat Amstel uspešno uničil celo eno najboljših čeških piv Krušovice. Ne vem, kako se počutijo delavci, ki varijo takšne reči, toda delavci imajo tačas najbrž precej hujših problemov ... A po novem jim lastnik niti dobrega piva več ne privošči. Slavna češka šola se je v stoletju in pol sesula v prah. Samo še starejši od 45 let se spomnimo točenega laškega Goldinga, Unionovega ležaka z zeleno etiketo in poslednjih let spodobne kakovosti. Za svojo 190-letnico si je Laško omislilo repliko prve pločevinke na jugoslovanskem trgu, takšno oranžne barve, ko da bi šlo za sodavico ali vsaj za radler, ne pa za resno pivo. Seveda danes niti nihče med starejšimi ne prepozna te in takšne pločevinke, kajti piva tedaj, v zlatih letih Goldinga ni nihče pil tako - pilo se je bodisi iz flaše ali pa točeno. A je satirik vendarle pomirjen: Kakovost piva se bo zdaj zgledno ujela s kakovostjo televizijskih programov. Naslednja stopnja je vredna najboljših domislic iz zgodovine sovjetske znanstvene fantastike - pivo in televizija se bosta zli