Radio Študent,
29. april 2015
―
Pri Založbi Krtina v knjižni zbirki Krt, ki je ustvarjena, da ponuja teoretsko podlago za odsotna in zapostavljena področja, je za naš prostor precej aktualno izšel prevod dela, ki je bilo pred tremi leti izdano pri Založbi Routledge. In sicer v seriji, namenjeni integraciji naravoslovne znanosti in humanistike, saj 21. stoletje za marsikatero dobro kritično refleksijo družbenih pojavov, na primer družbenega spola, od nas zahteva tudi poznavanje hormonov, možganov, spolnega razvoja in tako dalje. Ena izmed vodilnih strokovnjakinj na področju spolne identitete in biologije spola nas kot biologinja seznanja z znanstvenimi dejavniki kulture, na drugi strani pa s kulturnimi dejavniki znanosti meče kost tudi biologom.
Da bi razumeli njeno “bio-kulturno” pisanje, ki vztraja, da spola ni mogoče naslavljati izven družbeno-kulturne matrice, ni odveč, da se seznanimo z njenim teoretskim ozadjem, iz katerega gradi. Gre za teorijo dinamičnih sistemov, kar posledično pomeni, da sama preiskuje nastanek neke značilnosti skozi čas in da izhaja iz telesa, in sicer, kot pravi, ne iz nespremenljivega telesa, temveč telesa, ki se spreminja s časom. “Živa telesa”, zapiše, “so dinamični sistemi, ki se razvijajo in spreminjajo v odnosu do svojih družbenih in zgodovinskih kontekstov.” Potrebno pa je spoštovati tudi biološko raznovrstnost. Med naravo in vzgojo Sterling preiskuje, kako je bilo znanstveno razumevanje biologije spola oblikovano s kulturo, ki je to razumevanje proizvedla. Preiskuje odnos med biološkimi temelji biološkega in biološkimi temelji družbenega spola ter med kulturnimi temelji biološkega in kulturnimi temelji družbenega spola. Njen pristop pa pogosto izziva norme.
Spustimo se na bolj konkretno vsebino knjige, katere namen je zmanjšati pomanjkanje vedenja o človeški seksualnosti, da bi se lahko soočili s prihodnostjo brez spola, s spolno neopredeljivostjo, uradno brezspolnostjo, spolnimi kategorijami, kot so: 1. moški, 2. ženska, 3. nič od obojega in 4. o