The Visitor

The Visitor

Radio Študent, 29. april 2015 ― * Jože Ciuha, Mirror II 1989   Novice Socialno omrežje Instagram je napovedalo rojstvo @Music, glasbi namenjenega kanala, ki bo bojda služil iskanju novih glasb z vsega sveta. V svoji otvoritveni objavi so pri Instagramu izpostavili svoje cilje in poudarili pomembnost njihove glasbene skupnosti. Kanal naj bi tedensko nudil vpogled v glasbeno dogajanje na Instagramu; izpostavljali bodo že znane in še vzpenjajoče ustvarjalce. Nudili vam bodo vpogled v delo glasbenih fotografov, ustvarjalcev albumskih platnic, ustvarjalcev instrumentov in tudi fenov. Na kanalu naj bi enkrat dnevno od torka do nedelje objavljali kratke opise, glasbene lekcije in profile neuveljavljenih izvajalcev. Vprašanje ostaja, na podlagi katerih kriterijev bo podjetje odločalo, koga velja in koga ne velja izpostaviti, med prvimi na piedestal postavljenimi glasbeniki pa se bodo potrjeno znašli ameriški bobnar, DJ in producent Questlove ter britanski trio Until the Ribbon Breaks.  Priznani francoski house producent in DJ Laurent Garnier, ki je leta 2003 v sodelovanju z Davidom Brun-Lambertom v francoščini izdal svoj knjižni prvenec Electrochoc, knjigo, v kateri je ponudil vpogled v elektronsko glasbeno sceno preteklih štiridesetih let, od rojstva rejva pa do sodobne berlinske scene, zdaj sodeluje pri pisanju scenarija za filmsko adaptacijo omenjene knjige. Večjih podrobnosti še ni v obtoku, snemanje filma pa naj bi se začelo v drugi polovici letošnjega leta. Poleg tega si lahko julija obetamo tudi dolgo pričakovan angleški prevod, ki bo širši javnosti omogočil popotovanje skozi zgodovino plesne glasbe. Pri nastajanju knjige so poleg Garnierja svoje misli prispevali Jeff Mills, Mike Banks, James Murphy, Francois K in drugi.    Po lanskem prelomnem nastopu v oddaji The Late Show With David Letterman se je zasedba Future Islands predvčerajšnjim ponovno znašla med njegovimi gosti. Priložnost odmevnega gostovanja so fantje izrabili za predstavitev nove pesmi The Chase
Biologija v družbi

Biologija v družbi

Radio Študent, 29. april 2015 ― Pri Založbi Krtina v knjižni zbirki Krt, ki je ustvarjena, da ponuja teoretsko podlago za odsotna in zapostavljena področja, je za naš prostor precej aktualno izšel prevod dela, ki je bilo pred tremi leti izdano pri Založbi Routledge. In sicer v seriji, namenjeni integraciji naravoslovne znanosti in humanistike, saj 21. stoletje za marsikatero dobro kritično refleksijo družbenih pojavov, na primer družbenega spola, od nas zahteva tudi poznavanje hormonov, možganov, spolnega razvoja in tako dalje. Ena izmed vodilnih strokovnjakinj na področju spolne identitete in biologije spola nas kot biologinja seznanja z znanstvenimi dejavniki kulture, na drugi strani pa s kulturnimi dejavniki znanosti meče kost tudi biologom. Da bi razumeli njeno “bio-kulturno” pisanje, ki vztraja, da spola ni mogoče naslavljati izven družbeno-kulturne matrice, ni odveč, da se seznanimo z njenim teoretskim ozadjem, iz katerega gradi. Gre za teorijo dinamičnih sistemov, kar posledično pomeni, da sama preiskuje nastanek neke značilnosti skozi čas in da izhaja iz telesa, in sicer, kot pravi, ne iz nespremenljivega telesa, temveč telesa, ki se spreminja s časom. “Živa telesa”, zapiše, “so dinamični sistemi, ki se razvijajo in spreminjajo v odnosu do svojih družbenih in zgodovinskih kontekstov.” Potrebno pa je spoštovati tudi biološko raznovrstnost. Med naravo in vzgojo Sterling preiskuje, kako je bilo znanstveno razumevanje biologije spola oblikovano s kulturo, ki je to razumevanje proizvedla. Preiskuje odnos med biološkimi temelji biološkega in biološkimi temelji družbenega spola ter med kulturnimi temelji biološkega in kulturnimi temelji družbenega spola. Njen pristop pa pogosto izziva norme. Spustimo se na bolj konkretno vsebino knjige, katere namen je zmanjšati pomanjkanje vedenja o človeški seksualnosti, da bi se lahko soočili s prihodnostjo brez spola, s spolno neopredeljivostjo, uradno brezspolnostjo, spolnimi kategorijami, kot so: 1. moški, 2. ženska, 3. nič od obojega in 4. o
Dan tednov

Dan tednov

Radio Študent, 29. april 2015 ― Prejšnji teden so tradicijo poimenovanja dni z ustaljenimi označevalci ponedeljek, torek, sreda nadomestile titule manifestacij raznoraznih družbenih in naravnih pojavov kot so dan Zemlje, Noč knjige in teden boja proti nasilju, ki ga je organizirala Dijaška organizacija Slovenije. Teden praznih gest pa se počasi spreminja v mesec. Kdo se sploh še spomne starih praznikov v tej novi mineštri dogodkov?  https://www.facebook.com/jak.dijak  
Gensko spremenjeni organizmi in dvoličnost Evropske komisije

Gensko spremenjeni organizmi in dvoličnost Evropske komisije

Radio Študent, 29. april 2015 ― Ker je v začetku aprila pričela veljati nova evropska direktiva, ki članicam Evropske Unije omogoča, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov – GSO, je včeraj slovensko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v javno razpravo dalo osnutek zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih organizmov. Kljub temu da na Slovenskem pridelave GSO ni, saj jo zaenkrat še učinkovito onemogoča leta 2009 uveljavljeni zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, pa tudi po Evropi dovoljena in najbolj razširjena gensko spremenjena koruza MON810 za domače pridelovalce ekonomsko ni zanimiva, je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan ne najbolj prepričljivo prepričan, da evropska direktiva in predlog zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave GSO, državam članicam EU daje bistveno večjo pravno varnost, kot so jo imele doslej. Ne glede na to, da se tako direktiva kot včeraj v javno razpravo na Slovenskem podani zakon o omejevanju ali prepovedi GSO nanašata zgolj in predvsem na pridelavo gensko spremenjenih organizmov, saj je Evropska komisija šele pred tednom dni predstavila pobudo, da bi se posameznim državam članicam omogočilo tudi izvzetje uporabe in ne zgolj pridelave gensko spremenjenih organizmov, se Slovenija šteje za državo, ki je del zavezništva držav za Evropo brez GSO. Nenazadnje je prepoved gojenja genetsko spremenjenih organizmov tudi eden od ciljev marca 2011 v Državnemu zboru sprejete resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 z naslovom »Zagotovimo si hrano za jutri«. Toda gre zgolj za prepoved pridelave in ne tudi uporabe ter predelave gensko spremenjenih organizmov - GSO. Glede na to kako zelo počasi meljejo evro-birokratski mlini v Bruslju, je namreč že vnaprej jasno, da bodo postopki, da bomo na evropski pravni ravni mogoče enkrat pa res prišli do direktive Evropske komisije, ki
NOVOMINISTRSKIH AKADEMSKIH 15

NOVOMINISTRSKIH AKADEMSKIH 15

Radio Študent, 29. april 2015 ― Vir fotografije: Blaž Samec, Delo Kot smo na Radiu Študent že poročali včeraj, je v Baltimoru po pogrebu Freddieja Greya izbruhnila serija protestnih aktivnosti. Aktivnosti, ki so bile v medijih označene kot vandalizem in nasilno protestiranje, naj bi izvajala predvsem srednješolska uporniška raja. Manifestacija nezadovoljstva v agresivno prakso skupin na ulici je izkaz upora politiki v ZDA. Naslovljeni kontekst je v tem primeru poznana praksa metode polnjenja privatnih zaporov ZDA z izrazitimi rasističnimi preferencami. Primer Freddieja Greya je le eden od mnogih v vrsti žrtev neupravičenega policijskega nasilja. V protestu je bilo aretiranih vsaj 27 ljudi, 15 mož v uniformah pa je bilo ranjenih v spopadih na ulicah. Na dan upora proti okupatorju so v Kolumbiji po vsej državi protestirali učitelji za boljše pogoje dela. Ulični protest je organiziral učiteljski sindikat Fecoda. Podobno kot v Sloveniji se tudi tamkajšnji učitelji zavzemajo za dostojnejše plačilo za svoje delo, dostop do zdravstvenih storitev in proti birokratskemu preverjanju usposobljenosti za njihov poklic. Najštevilčnejša udeležba protesta se je zgodila v Bogoti z 22.000 udeleženci. Predsednik Santos se je na proteste odzval s pozivom k prekinitvi stavke, z moralko, da ob tem najbolj trpijo njihovi učenci. V domačih logih pa je najodmevnejša novica o predlogu imenovanja doktorice Maje Makovec Brenčič za novo ministrico za znanost, izobraževanje in šport. Makovec Brenčič je sicer profesorica na Ekonomski fakulteti, kjer pokriva področje mednarodnega poslovanja, hkrati pa svetuje podjetjem in opravlja vlogo nadzornice v nekaterih gospodarskih družbah. Po njenih besedah pa se je za kandidaturo odločila zaradi občutka odgovornosti do stanja v izobraževanju in športu, zato se bo potegovala predvsem za dvig kakovosti in splošno dostopnost šolstva. Koalicijske stranke kandidaturo Makovec Brenčič podpirajo, enako je z Rektorsko konferenco oziroma njenim podpredsednikom in rektorjem Univerz
DRUŽBENA REALNOST SKOZI PROCEDURALNOST IGER

DRUŽBENA REALNOST SKOZI PROCEDURALNOST IGER

Radio Študent, 29. april 2015 ― Svet je igra. Trditev, iz katere bomo izhajali in ki nam bo služila kot cilj razmišljanja. A do cilja se bomo prebijali skozi ovinkasto pot, in preden tja prispemo, bomo pregledali nekaj novejših teoretskih pogledov na igre in njihove specifike glede na ostale medije. Delno se bomo obračali v zgodovino, v dobršni meri pa bomo iz sedanjosti zrli tudi v prihodnost. Ker pa je izraz igra zelo širok, moramo vseeno temo zožiti. Ne bomo namreč govorili o igri kot o gledališki igri ali o igri kot zabavi. Prav tako ne bomo imeli v mislih različnih namiznih ali športnih iger, pač pa se bomo osredotočili na računalniške igre. Torej na tisto področje, ki je znotraj iger najnovejše in kar pri nas pejorativno večinoma imenujemo igrice. Računalniške igre so pravzaprav eden zadnjih nastalih medijev, ki po svojem dometu in konsumpciji že močno posegajo v realnost, in po nekaterih statistikah naj bi posameznik v zahodnem svetu do polnoletnosti preživel v povprečju že 10.000 ur, igrajoč računalniške igre.   A kaj pravzaprav sploh je računalniška igra. Scott Rogers, eden vodilnih oblikovalcev komercialnih iger, v svojem delu Level Up zapiše: »Znotraj akademske igralne skupnosti so številne različne definicije tega, kar naj bi se kvalificiralo kot igra. Nekateri profesorji vztrajajo, da 'mora biti igra zaprt formalni sistem, ki subjektivno reprezentira podmnožico realnosti'. Drugi trdijo, da mora igra imeti 'igralce, ki so v medsebojnem konfliktu'.« Rogersu se zdi večina definicij preveč akademskih in skuša s poenostavitvijo priti do neke osnove, ki se zgosti v točkah, da ima vsaka igra vsaj enega igralca, pravila igre in pogoj za zmago. Pri tem je ena ključnih točk ravno pogoj za zmago oziroma cilj, h kateremu igralec stremi.   Seveda pa ima vsaka igra tudi neko svojo zgodbo. Nekaj, kar daje igri kontekst, s katerim igralec vstopa v posebej kreirani svet. Po mnenju Rogersa gre v tem primeru pogosto zgolj za izpolnjevanje nekih v realnosti nedosegljivih želja, kjer rač
Off jemenske usode

Off jemenske usode

Radio Študent, 29. april 2015 ― Preiskava Združenih narodov o lanskoletnem vojaškem udejstvovanju Izraela v Gazi je izraelske oblasti uradno okrivila napada sedmih šol Združenih narodov, ki so bile med ofenzivo smatrane za zatočišča. Del obtožb je uperjen tudi proti Hamasu, ki je tri objekte Združenih narodov uporabil za shrambo in izstreljevanje raket. 207-stransko poročilo je sicer tajno, javnosti pa je dostopnih 27 strani. Savdska Arabija je z letalskimi napadi uničila pristajalno stezo letališča v jemenski prestolnici Sanna. Razlog je bilo iransko letalo, ki je navkljub savdskim pozivom po prekinitvi leta oziroma predhodni koordinaciji želelo pristati na sedaj uničenem letališču. Iranci navajajo, da je letalo nosilo humanitarno pomoč rdečega meseca. Na tajni seji Varnostnega sveta Združenih narodov je jemenski odposlanec opozoril na humanitarno katastrofo v državi. Obenem je izpostavil, da embargo na dobavo vojaške opreme sočasno otežuje dostop humanitarne pomoči. Savdijci namreč ne le preprečujejo dostop letalom, pred jemenskimi pristanišči na vstop čaka tudi deset ladij, polnih hrane in ostalih nujnih potrebščin. V Jemnu, najrevnejši zalivski državi s 24 milijoni prebivalcev, se 12 milijonov ljudi že sooča s pomanjkanjem hrane, 13 milijonov pa nima dostopa do pitne vode. Iranski zunanji minister Mohammad Javad Zarif je v imenu Gibanja neuvrščenih, ki mu trenutno predseduje Iran, pred generalno skupščino Združenih narodov pozval, da se Izrael poslovi od jedrskih konic. Sočasno je izrazil željo, da se v širši regiji Bližnjega vzhoda poskuša preprečiti širjenje jedrske oborožitve. Kurdske oborožene sile so pričele novačiti bivše pripadnike ameriške in britanske vojske za pomoč proti boju z Islamsko državo. Prijavni obrazec morebitnim kandidatom obrazloži njihove zadolžitve, obenem pa kurdska stran preveri njihovo zgodovino udejstvovanja. Vsem neljuba nigerijska skupina Boko Haram je spremenila svoje ime, s čimer želi izraziti tesnejšo vez z Islamsko državo. Po novem se bo kl
Đavolska muzika

Đavolska muzika

Radio Študent, 29. april 2015 ― U Puli je sredinom aprila održan Festival srpske kulture u Istri koji već tradicionalno organizuje Srpski kulturni centar u Istri. Kako uspešno spojiti tradicionalnu i alternativnu srpsku kulturu čućemo u reportaži Aleksandre Sokolović. U Ljubljani, Beogradu i Skoplju nedavno su održani koncerti pod dirigentskom palicom Jelene Šušnjić. Radi se o medjunarodnom paneveropskom simfonijskom orkestru pod nazivom Omladinski super orkestar u koji se uključuju svirači iz slovenskih zemalja. Sa dirigentkinjom Jelenom Šušnjić razgovarala je Irena Vujčić Pavlović. Čućemo i kakva iskustva iz Ljubljane nosi čuveni violinista mlađe generacije Nemanja Radulović, učenik Jelene Šušnjić, koji je u sredu održao nezaboravni koncert u Kulturnom domu Franca Bernika u Domžalama. Tomaž Grom je okupio ulične svirače iz bivše Jugoslavije i ponudio im svoju autorsku muziku u interpretaciju, a kako to zvuči mogli smo da čujemo u utorak u Staroj mestnoj elektrarni u Ljubljani gde je održan koncert "Duša, šum, ventil i žica". Sa Tomažom Gromom i uličnim sviračima razgovarao je Ognjen Radivojević. Montaža: Jelena Dobrosavljević FOTO:Nina Pernat
Plenumi, privatizacija in medijski mrk

Plenumi, privatizacija in medijski mrk

Radio Študent, 29. april 2015 ― V tokratni oddaji Balkan ekspres smo sprva spregovorili o srednješolskih protestih proti eksternim preverjanjem znanja v Makedoniji. Srednješolski plenum je od konca januarja, ko je bil formiran, organiziral že tri proteste, ker pa so ušesa predstavnikov Ministrstva za izobraževanje in znanost ostala gluha, so začeli z bojkotiranjem pouka. Bojkot traja že skoraj mesec, dijaki pa ne bodo popustili, dokler ne dosežejo izpolnitve svoje zahteve po ukinitvi letnih preverjanj oziroma vzpostavitvi prejšnjega sistema opravljanja izpitov - sedaj osnovnošolci in dijaki od 5. razreda osnovne šole do konca srednje vsako leto odpišejo izpit iz dveh predmetov, rezultat pa vpliva tudi na končne ocene pri predmetih. Izpiti za učence predstavljajo veliko breme, še posebej za dijake zadnjega letnika, ki morajo opraviti še maturo. Pod pritiski bojkota in protestov pa je ministrstvo vendarle popustilo in se v ponedeljek ter torek sestalo s predstavniki Srednješolskega plenuma, vendar se po besedah Gjorgija Stavrica niso dogovorili prav ničesar. V nadaljevanju nekaj besed namenimo dokončni prodaji Avala filma in vam iz bogatega arhiva Radia Študent postrežemo z izjavami srbskega filmskega režiserja Gorana Markovića o zgodovini "Holivuda iz istoka" ter izvoru težav nekoč slavnega filmskega megalomanskega kompleksa. V zadnjem delu oddaje spregovorimo o problemih javne radiotelevizije BiH ter o bližajočem se 17. juniju, ko se v Evropi, Afriki in delu Azije ugaša analogni signal. BiH pa je edina država v regiji, ki za prehod iz analognega v digitalni sistem emitiranja ni storila nič. O problemih in bližajočih se posledicah smo govorili s svobodnim novinarjem Eldinom Hadžovićem, ki že vrsto let spremlja to tematiko. V preteklosti je bil novinar in urednik tednika Dani, trenutno pa je dopisnik številnih medijev iz regije in tujine. Svoje izkušnje in poglede poda Helena Mandić, pomočnica direktorja Regulatorne komisije za komunikacije BiH. Hadžović za državno agencijo pravi, da
Plenumi, "privatizacija" in medijski mrak

Plenumi, "privatizacija" in medijski mrak

Radio Študent, 29. april 2015 ― V tokratni oddaji Balkan ekspres smo sprva spregovorili o srednješolskih protestih proti eksternim preverjanjem znanja v Makedoniji. Srednješolski plenum je od konca januarja, ko je bil formiran, organiziral že tri proteste, ker pa so ušesa predstavnikov Ministrstva za izobraževanje in znanost ostala gluha, so začeli z bojkotiranjem pouka. Bojkot traja že skoraj mesec, dijaki pa ne bodo popustili, dokler ne dosežejo izpolnitve svoje zahteve po ukinitvi letnih preverjanj oziroma vzpostavitvi prejšnjega sistema opravljanja izpitov - sedaj osnovnošolci in dijaki od 5. razreda osnovne šole do konca srednje vsako leto odpišejo izpit iz dveh predmetov, rezultat pa vpliva tudi na končne ocene pri predmetih. Izpiti za učence predstavljajo veliko breme, še posebej za dijake zadnjega letnika, ki morajo opraviti še maturo. Pod pritiski bojkota in protestov pa je ministrstvo vendarle popustilo in se v ponedeljek ter torek sestalo s predstavniki Srednješolskega plenuma, vendar se po besedah Gjorgija Stavrica "niso dogovorili prav ničesar." V nadaljevanju nekaj besed namenimo dokončni prodaji Avala filma in vam iz bogatega arhiva Radia Študent postrežemo z izjavami srbskega filmskega režiserja Gorana Markovića o zgodovini "Holivuda iz istoka" ter izvoru težav nekoč slavnega filmskega megalomanskega kompleksa. V zadnjem delu oddaje spregovorimo o problemih javne radiotelevizije BiH ter o bližajočem se 17. juniju, ko se v Evropi, Afriki in delu Azije ugaša analogni signal. BiH pa je edina država v regiji, ki za prehod iz analognega v digitalni sistem emitiranja ni storila nič. O problemih in bližajočih se posledicah smo govorili s svobodnim novinarjem Eldinom Hadžovićem, ki že vrsto let spremlja to tematiko. V preteklosti je bil novinar in urednik tednika Dani, trenutno pa je dopisnik številnih medijev iz regije in tujine. Svoje izkušnje in poglede poda Helena Mandić, pomočnica direktorja Regulatorne komisije za komunikacije BiH. Hadžović za državno agencijo pravi,
Rastafarijansko-vampirske novice

Rastafarijansko-vampirske novice

Radio Študent, 29. april 2015 ― Na današnji svetovni dan plesa, preden se boste brezdelno zakurili s prvomajskimi kresovi, lahko stopiti v mamljivo Skuhno na Trubarjevi. V sklopu Skuhna talk! bo danes ob devetnjasti uri predvajan dokumentarec Roaring Lion: The Rise of Rastafari režiserja Ismahila Blagrova mlajšega.  Filmu, ki zaokroženo predstavlja razvoj rastafarijanskega gibanja, bo sledila debata Rasta and Resistance z gostom Ras Levijem, vsestranskim ustvarjalcem in poznavalcem rastafarijanstva. V povezavi z Zavodom Global in Zavodom Voluntariat, nam je več o samih pogovorih Skuhne povedal ustanovitelj Zavoda za globalno učenje in razvoj projektov Max Zimani: *Izjava se nahaja v posnetku oddaje. Povprašali pa smo ga še specifično o današnjem filmu in pogovoru ter o percepciji rastafarijanskega gibanja v Evropi danes: *Izjava se nahaja v posnetku oddaje.   Prav tako ob devetnajsti uri pa se komaj vstali vampirji lahko pomešate s tistimi pravimi na platnu. Slovenska Kinoteka v sodelovanju z Inštitutom za delavske študije namreč v sklopu Kino-katedre: Pošasti kapitalizma - cikel filmov o vampirjih, predstavlja Coppolovo mojstrovino Drakula. Projekciji pa bo sledilo še predavanje Bojane Bregar o vampirski erotiki. Nekaj o privlačnosti vampirjev v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in njihovi današnji erotični reprezentaciji v populističnih serijah pa nam je kot uverturo v predavanje zaupala Bojana Bregar: *Izjava se nahaja v posnetku oddaje.  

Poslušalnica: Pomlad (24.5.2015 16:00)

Španski borci, 29. april 2015 ― Majski koncert klasične glasbe bo prinesel nekaj svežih pomladnih zvokov iz različnih sestavov, od koncerta za violo do italijanskih napevov P. Tostija. Cikel brezplačnih popoldanskih koncertov Poslušalnice je lepa priložnost, da tudi otroci pokukajo v svet glasbe staršev, ki jim je klasična glasba blizu.
še novic