Radio Študent, 7. maj 2015 ― Osma Tranzicija in proces kvazi demokratizacije balkanskih dežel, ki so vzniklnile na pogorišču nekdanje Jugoslavije, ob strani puščata precej manj demokratično obravnavanje medijev in novinarske svobode. Ob takšnih in drugačnih bolj ali manj subtilnih pritiskih so pogosta praksa omejevanja novinarske avtonomije in kritičnega poročanja tudi fizični napadi na novinarje in celo atentati. Primerov je na pretèk, od umorjenega urednika hrvaškega tednika Nacional Iva Pukanića preko serije napadov na novinarje v Črni gori do urednice Insajderja na beograjski televiziji B92, ki naj bi jo po navedbah srbske policije hotel ubiti srbski kriminalnih vrh. Med vsemi pa še vedno izstopa primer atentata na ustanovitelja časopisov Dnevni telegraf, Nedeljni telegraf in Evropljanin Slavka Ćuruvijo, ki tudi po več kot petnajstih letih še vedno ni dobil epiloga. Stvari so se v zadnjem letu v primeru umora Ćuruvije vendarle začele premikati in beograjsko specializirano sodišče je po dolgotrajnem predkazenskem postopku in vložitvi uradne obtožnice prejšnji teden napovedalo začetek sojenja v prvih dneh junija. Prvoobtoženi nekdanji načelnik srbske Službe državne varnosti, s srbsko kratico DB, Radomir Marković, nekdanji šef beograjske centrale DB Milan Radonjić, glavni obveščevalni inšpektor v Drugi upravi resorja Ratko Romić in pripadnik rezervnega sestava tega resorja Milan Kurak bodo na zatožno klop prvič sedli 1. junija, specializirano tožilstvo pa v procesu na podlagi predloženega dokaznega gradiva predlaga zaslišanje 90 prič. Krivdo četverice nekdanjih vodilnih funkcionarjev srbske Službe državne varnosti, ki jih tožilstvo bremeni nizkotnega in načrtovanega umora priznanega srbskega novinarja, bodo, če bo predlog tožilstva sprejet, poskušali razjasniti nekdanji sodelavaci obtoženih iz DB, kot ključno pričo pa tožilstvo navaja nekdanjega pripadnika Enote za specialne operacije in sodelavca DB Milorada Ulemeka Legije. Legija, ki je v sodelovanju z Zemunskim klanom za D

Radio Študent, 7. maj 2015 ― Ob vseh prazničnih dneh v zadnjih tednih - začenši z 20. aprilom in dnevom gandže ter ljubljanskim Marihuana maršem nekaj dni pozneje - je svoj dan obeleževala tudi knjiga. 23. april je od razglasitve leta 1995 tradicionalni Svetovni dan knjige, knjiga oziroma papir pa je močno povezan tudi s konopljo. Tako zgodovinsko kot tudi danes, ko ponovno v veljavo vse bolj stopajo prednosti konopljinega papirja, o katerem smo govorili v tokratni Vsemogočni travici. Vez med konopljo in papirjem je tesna že vse od iznajdbe slednjega. Že kakšnih 200 let pred Cai Lunom kitajskim izumiteljem modernega postopka izdelave papirja na samem začetku 2. stoletja, so konopljo oziroma njena vlakna ob ostalih rastlinskih sestavinah kot gradnik papirja prepoznali že v zgodnjem obdobju kitajske dinastije Han. Z reciklažo tekstila, ribiških mrež in drugega materiala iz konopljinih vlaken so iznašli papir, dobre lastnosti konoplje v tem segmentu pa sta pozneje potrjevala tako Lunov postopek kot poznejši razvoj pridelave papirja.   Trpežnost in moč konopljinih vlaken oziroma iz njih pridobljene celuloze papirju v prvi vrsti zagotavljata obstojnost. Ta za papir, knjige in v širšem kontekstu za ohranjanje knjižne tradicije ključna lastnost je bila hitro prepoznana in vsi pomembnejši dokumenti, listine, knjige, denar … so bili dolgo časa tiskani na konopljin papir. Primerov je mnogo, od Gutenbergove Biblije, Magne Carte pa do ameriške Deklaracije neodvisnosti, če izpostavimo le tiste najbolj očitne in poznane. Za papir, namenjen tiskanju knjig in revij, skratka obstojnejših publikacij, se uporablja celuloza iz konopljinih zunanjih, dolgih vlaken, medtem ko je za papir, namenjen tiskanju časopisov in embalaže, primernejša celuloza iz konopljinega pezdirja oziroma kratkih vlaken sredice stebla rastline. Pridelava papirja na osnovi konoplje naj bi bila primernejša tudi z ekološkega vidika, saj slednja zahteva znatno manjšo uporabo kemikalij kot pridelava papirja iz lesa  dreves. A ko

Radio Študent, 7. maj 2015 ― Oblasti v Burundiju so po včerajšnjem zasedanju zunanjih ministrov vzhodnoafriških držav aretirale opozicijskega voditelja Audifaxa Ndabitoreyja. Obtožen je organiziranja upora. Na ulicah burundijskih mest že skoraj dva tedna potekajo protesti, ki jih je sprožila napoved trenutnega predsednika Pierra Nkurunziza, da bo na prihajajočih volitvah, ki naj bi se odvijale junija, poiskusil pridobiti še tretji mandat. Opozicija predsednika obtožuje, da bi bila takšna poteza protiustavna. Podporniki stranke na oblasti pa poudarjajo, da ustava določa, da ima predsednik možnost ene ponovne izvolitve na neposrednih volitvah. Nkurunzizi pa je prvi mandat, z nastopom katerega se je zaključila 12 let trajajoča državljanska vojna, podelil parlament na neposrednih volitvah. Takšno mnenje je v torek potrdilo tudi Ustavno sodišče. Splošno sprejeto mnenje je, da bo Nkurunziza na volitvah verjetno uspel. Nkurunziza je namreč po koncu državljanske vojne uspel vzpostaviti mir in pomiriti etnična nasprotja, kar mu v državi, ki je prestala vojno, v kateri je umrlo približno 300 tisoč ljudi, daje legitimnost. Opiše David E Kode iz južnoafriške nevladne organizacije CIVICUS: Izjava Poleg tega je Nkurunziza tekom preteklih dveh mandatov uvedel tudi precej ambiciozne socialne programe. Ti vključujejo brezplačno zdravstvo in razširjen javni šolski sistem. Več pove Jean-Benoit Fallise, raziskovalec na oxfordski univerzi: Izjava Po drugi strani pa gospodarska politika trenutnega predsednika ni prinesla rezultatov. Nadaljuje Fallise: Izjava Opozicija in civilna družba predsednika obtožujeta tudi sistematičnega zatiranja kritičnega mišljenja, političnih nasprotnikov in civilne družbe. Slednja je od konca državljanske vojne doživela preporod in se aktivno upira avtoritarnim ukrepom. Slednje opiše Kode: Izjava Nkurunziza je med državljansko vojno, ki je bila manifestacija etničnega spora med Hutuji in Tutsiji, deloval v hutujski uporniški organizaciji Nacionalni svet za o

Radio Študent, 7. maj 2015 ― Berlinsko področno sodišče je razveljavilo prepoved vstopa v Nemčijo ruski motoristični skupini Nočni volkovi, bližnjim znancem Vladimirja Putina. Sedaj lahko nadaljujejo svoje potovanje po poteh Rdeče armade ter ga slovesno zaključijo v Berlinu na dan zmage.   Nemške oblasti so izvedle policijske racije proti ekstremistični desničarski skupini "Oldschool Society" ali OSS, ki je nameravala izvesti napade na mošeje, nastanitve muslimanskih beguncev in vidne osebnosti muslimanske skupnosti. Zasegli so veliko količino doma narejenih eksplozivov in aretirali štiri ljudi, tri moške in eno žensko. Nemški minister za notranje zadeve, Thomas de Maiziere, je dejal, da gre za sveže oblikovano skupino, ki jo želi policija zatreti v kali. Nemške oblasti pod drobnogledom spremljajo nemške ekstremno desničarske skupine, vse od primera neonacistične skupine NSU, ki je med leti 2000 in 2006 umorila 10 ljudi.   Francoski predsednik Francois Hollande je uradno priznal zalaganje sirskih upornikov z vojaško pomočjo že v času evropskega embarga na dotično početje. V priznanje ga je prisilila izdaja knjige novinarja Xaviera Panona, v katerem piše o francoskih pošiljkah vojaške opreme leta 2012. Evropski embargo je bil prekinjen šele leto kasneje. Evropska komisija je oznanila, da Evropska unija namerava januarja naslednjega leta odpreti prosti trg z Ukrajino kljub nasprotovanju Rusije. Manever predstavlja del tako imenovanega Vzhodnega partnerstva, iniciative Evropske unije, ki se osredotoča na pogovore o trgovanju in medsebojni ekonomski integraciji s postsovjetskimi sosedami. Rusija je na zadnjem trostranskem sestanku predstavnikov EU, Rusije in Ukrajine 21. aprila predlagala preložitev pakta na leto 2017. Ruski ambasador v Bruslju, Vladimir Čizov, je izrazil dvom, da je Ukrajina dovolj stabilna za implementacijo takšne zakonodaje. Po tem, ko je na vrhu Vzhodnega partnerstva v Vilni leta 2013 bivši ukrajinski predsednik Viktor Janukovič šokiral evropski vrh s tem,