Javna agencija za knjigo,
17. avgust 2015
―
Obstajajo tehtni razlogi, da anonimk ne umeščamo med verodostojne oblike javne razprave, saj onemogočajo strokovno argumentiran, dostojen in objektiven diskurz, ki bi se odvijal v polju preverljivih in objektivnih dejstev, še pomembnejša pa je seveda okoliščina, da avtorji anonimk za svoje navedbe ne odgovarjajo niti na ravni osebne integritete in ugleda niti znotraj veljavne pravne ureditve. Za javni odziv sem se odločil, ker je eden od medijev presodil, da je povzetek anonimke vreden javne objave, in to celo brez preverjanja našega odziva in stališč, in zato je najbrž smiselno in potrebno, da navedbe iz anonimke soočimo z objektivnimi dejstvi in zadevo tudi nekoliko širše kontekstualiziramo.
Anonimno javno pismo na Javni agenciji za knjigo RS (v nadaljevanju JAK) razumemo kot poskus vplivanja skupine prijaviteljev, doslej nezadovoljne z odločitvami strokovne komisije JAK pri vrednotenju njihovih programov, na okoliščine, ki bi jim v novem razpisnem obdobju morebiti lahko omogočile pridobitev višjih sredstev in izboljšanje svojega položaja znotraj subvencioniranega dela knjižne produkcije in podpornih programov, pri tem pa ne izbirajo sredstev za dosego svojih ciljev, osebno odgovornost za neresnične trditve, insinuacije in manipulativno tolmačenje okoliščin pa skrivajo za anonimnostjo.
Na JAK se pripravljamo na novo obdobje večletnih javnih razpisov, zato smo skladno z načeli vključevanja zainteresirane javnosti, transparentnosti delovanja in spodbujanja strokovne razprave konec meseca junija letos izvedli javni posvet, ki ga anonimni avtorji omenjajo v uvodu javnega pisma. Na ta način želimo pridobiti stališča, predloge in izkušnje prijaviteljev na naše javne razpise, s ciljem izboljšave sistema subvencioniranja in doseganja čim višje stopnje učinkovitosti financiranja področja knjige v novem razpisnem obdobju. Za nekaj vznemirjenja pri avtorjih anonimke so najbrž poskrbele tudi naše napovedi, da razmišljamo o približevanju metodologiji, ki jo pri svojih ra