Umrl je legenda Arsen Dedić

Večer, 17. avgust 2015 ― Nocoj je umrl Arsen Dedić, potem ko je bil v bolnišnici po hudih komplikacijah, ki so sledile julijski operaciji na kolku, več dni v kritičnem stanju. Pred leti je bil legendarni kantavtor in pisec nepozabnih besedil kupa največjih, večnih popevk, ob katerih so zrasle jugogeneracije, na robu življenja po zapleteni presaditvi jeter. Legenda Arsen Dedić je dočakal 78 let. Družabna omrežja so ...

Izjava Asociacije ob napovedanih rezih v kulturo: Kdo se bo podpisal na nagrobni kamen slovenske kulture?

Asociacija, 17. avgust 2015 ― Vlada Republike Slovenije je sprejela razrez proračunskih izdatkov za pripravo predlogov proračunov za leti 2016 in 2017. Če je leta 2009 ministrstvo za kulturo še razpolagalo z nekaj več kot 204 milijoni evrov, letošnji proračun za kulturo znaša le še nekaj več kot 157 milijonov. Prihodnje leto naj bi se zgodil nov rez za 17 [...]

Z anonimnim pismom nad delovanje JAK, za agencijo trditve ne zdržijo

Misli, 17. avgust 2015 ― Ljubljana, 17. avgusta (STA) – Predstavniki zainteresirane javnosti so v anonimnem javnem pismu opozorili na težave, ki po njihovem opažanju pestijo javno agencijo za knjigo. Med drugim so izpostavili nespoštovanje slovenske zakonodaje, klientelizem in sistemsko korupcijo. Na agenciji ga razumejo kot poskus vplivanja na njihove odločitve, ker trditve “ne zdržijo resne presoje”. Pismo so predstavniki […]

Novosti v Maskini založbi

SiGledal Novice, 17. avgust 2015 ― V Maskini založbi je izšla knjiga "Aisthesis: Prizori iz estetskega režima umetnosti" Jacquesa Rancièra. Napovedujejo tudi novo številko revije Maska (pomlad–poletje 2015) z naslovom "SIROS: Stava na potencialna sodelovanja".

Odziv direktorja Javne agencije za knjigo Republike Slovenije na anonimno javno pismo

Javna agencija za knjigo, 17. avgust 2015 ― Obstajajo tehtni razlogi, da anonimk ne umeščamo med verodostojne oblike javne razprave, saj onemogočajo strokovno argumentiran, dostojen in objektiven diskurz, ki bi se odvijal v polju preverljivih in objektivnih dejstev, še pomembnejša pa je seveda okoliščina, da avtorji anonimk za svoje navedbe ne odgovarjajo niti na ravni osebne integritete in ugleda niti znotraj veljavne pravne ureditve. Za javni odziv sem se odločil, ker je eden od medijev presodil, da je povzetek anonimke vreden javne objave, in to celo brez preverjanja našega odziva in stališč, in zato je najbrž smiselno in potrebno, da navedbe iz anonimke soočimo z objektivnimi dejstvi in zadevo tudi nekoliko širše kontekstualiziramo. Anonimno javno pismo na Javni agenciji za knjigo RS (v nadaljevanju JAK) razumemo kot poskus vplivanja skupine prijaviteljev, doslej nezadovoljne z odločitvami strokovne komisije JAK pri vrednotenju njihovih programov, na okoliščine, ki bi jim v novem razpisnem obdobju morebiti lahko omogočile pridobitev višjih sredstev in izboljšanje svojega položaja znotraj subvencioniranega dela knjižne produkcije in podpornih programov, pri tem pa ne izbirajo sredstev za dosego svojih ciljev, osebno odgovornost za neresnične trditve, insinuacije in manipulativno tolmačenje okoliščin pa skrivajo za anonimnostjo. Na JAK se pripravljamo na novo obdobje večletnih javnih razpisov, zato smo skladno z načeli vključevanja zainteresirane javnosti, transparentnosti delovanja in spodbujanja strokovne razprave konec meseca junija letos izvedli javni posvet, ki ga anonimni avtorji omenjajo v uvodu javnega pisma. Na ta način želimo pridobiti stališča, predloge in izkušnje prijaviteljev na naše javne razpise, s ciljem izboljšave sistema subvencioniranja in doseganja čim višje stopnje učinkovitosti financiranja področja knjige v novem razpisnem obdobju. Za nekaj vznemirjenja pri avtorjih anonimke so najbrž poskrbele tudi naše napovedi, da razmišljamo o približevanju metodologiji, ki jo pri svojih ra

Odziv direktorja Javne agencije za knjigo Republike Slovenije na anonimno javno pismo

Javna agencija za knjigo, 17. avgust 2015 ― Obstajajo tehtni razlogi, da anonimk ne umeščamo med verodostojne oblike javne razprave, saj onemogočajo strokovno argumentiran, dostojen in objektiven diskurz, ki bi se odvijal v polju preverljivih in objektivnih dejstev, še pomembnejša pa je seveda okoliščina, da avtorji anonimk za svoje navedbe ne odgovarjajo niti na ravni osebne integritete in ugleda niti znotraj veljavne pravne ureditve. Za javni odziv sem se odločil, ker je eden od medijev presodil, da je povzetek anonimke vreden javne objave, in to celo brez preverjanja našega odziva in stališč, in zato je najbrž smiselno in potrebno, da navedbe iz anonimke soočimo z objektivnimi dejstvi in zadevo tudi nekoliko širše kontekstualiziramo. Anonimno javno pismo na Javni agenciji za knjigo RS (v nadaljevanju JAK) razumemo kot poskus vplivanja skupine prijaviteljev, doslej nezadovoljne z odločitvami strokovne komisije JAK pri vrednotenju njihovih programov, na okoliščine, ki bi jim v novem razpisnem obdobju morebiti lahko omogočile pridobitev višjih sredstev in izboljšanje svojega položaja znotraj subvencioniranega dela knjižne produkcije in podpornih programov, pri tem pa ne izbirajo sredstev za dosego svojih ciljev, osebno odgovornost za neresnične trditve, insinuacije in manipulativno tolmačenje okoliščin pa skrivajo za anonimnostjo. Na JAK se pripravljamo na novo obdobje večletnih javnih razpisov, zato smo skladno z načeli vključevanja zainteresirane javnosti, transparentnosti delovanja in spodbujanja strokovne razprave konec meseca junija letos izvedli javni posvet, ki ga anonimni avtorji omenjajo v uvodu javnega pisma. Na ta način želimo pridobiti stališča, predloge in izkušnje prijaviteljev na naše javne razpise, s ciljem izboljšave sistema subvencioniranja in doseganja čim višje stopnje učinkovitosti financiranja področja knjige v novem razpisnem obdobju. Za nekaj vznemirjenja pri avtorjih anonimke so najbrž poskrbele tudi naše napovedi, da razmišljamo o približevanju metodologiji, ki jo pri svojih ra

Nastajajoča Frljićeva predstava o Ristiću vznemirila hrvaško in srbsko javnost

SiGledal Novice, 17. avgust 2015 ― Hrvaški režiser Oliver Frljić je v izhodišče svoje nastajajoče predstave postavil svojega kolego, kontroverznega srbskega režiserja Ljubišo Ristića. Pobudo za predstavo z naslovom Kompleks Ristić je dalo Slovensko mladinsko gledališče, zaradi "političnega in moralnega profila" Ristića pa je še pred premiero vznemirilo hrvaško in srbsko javnost.
še novic