Hrušiški škoromati: Neva Granduč vsako leto izdela okoli tisoč papirnatih rož, ki krasijo njihove kape

Hrušiški škoromati: Neva Granduč vsako leto izdela okoli tisoč papirnatih rož, ki krasijo njihove kape

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. februar 2016 ― Svojevrstna posebnost škoromatov vseh brkinskih vasi so njihove stožčaste kape, okrašene s številnimi cvetovi iz belega, rdečega in modrega krep papirja. Na obod in vrh kape dodajo še pisane marjetice. V Hrušici te rože že vrsto let izdeluje domačinka Neva Granduč, ki pravi, da barva papirja ni posebej določena, saj so nekoč uporabili papir, ki
Podobe slovenske Štajerske

Podobe slovenske Štajerske

Marijan Zlobec, 4. februar 2016 ― Narodna in univerzitetna knjižnica  je v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor in Umetniškim kabinetom Primoža Premzla v Razstavni dvorani NUK pripravila razstavo Podobe slovenske Štajerske. Avtorji razstave in tokratne postavitve (poprej je že bila na ogled v Mariboru) so dr. Vlasta Stavbar, Primož Premzl in Gabrijela Kolbič. Primož Premzl med nagovorom v NUK, vse fotografije […]

BRALNO DRUŽENJE NA VALOVIH ČASA februarja v znamenju naših otrok, ki živijo v tujini

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 4. februar 2016 ― Tema decembrskega in januarskega branja ter pogovorov Bralnega druženja na valovih časa so bili mladi. Vse v povezavi z njimi. Na decembrskem druženju smo se pogovarjali o knjigah, ki jih berejo mladi. V izboru branja je bil širok razpon tem, od ljubezni, prijateljstva, problemov v družini, bolezni, zasvojenosti, tudi s sodobnimi mediji, in podobno. Vsebine so večinoma odkrile pretresljivo doživljanje in razmišljanje mladih, ki bi ga morali poznati tudi starejši, če ne očitno, pa vsaj prikrito, da bi bolje razumeli mlade in njihove odzive. Na februarsko srečanje smo na pogovor povabili ...
Državni svet izglasoval veto na glasbene kvote

Državni svet izglasoval veto na glasbene kvote

Večer, 4. februar 2016 ― Državni svet je danes na izredni seji s 24 glasovi za in štirimi proti sprejel odložilni veto na vladno novelo zakona o medijih. Kot problematično so državni svetniki ocenili določitev novih, večjih kvot predvajanja slovenske glasbe na radijskih postajah. Po njihovem tako zaostreni pogoji predvajanja glasbe preveč posegajo v uredniško avtonomijo. In prav tako v svobodno gospodarsko pobudo. Odločitev so podložili z nasprotovanjem dveh ustavnih pravnikov, dr. Jurija Toplaka in dr. Andraža Terška, nesmiselnemu, kakor mislita, predpisovanju tega, kaj naj se in koliko posluša oziroma predvaja. Njun pogled smo na Večerovih mnenjskih straneh objavili tik pred januarsko potrditvijo v državnem zboru. Poslanci bodo zdaj glasovanje morali ponoviti. Da kvote še enkrat potrdijo, pa bo zdaj morala biti za večina vseh poslancev in ne več navadna večina kot prvič. V Večeru objavljeni tekst dr. Jurija Toplaka in dr. Andraža Terška, Koliko pa slik, preberite ...

Javni interes med razmejitveno in bojno črto

Razpotja, 4. februar 2016 ― Rok Svetlič Kar upravičuje zanimanje za pojem javnega (in zasebnega) interesa je že okoliščina, da je predmet živahnih polemik. To je pravzaprav vstopni pogoj, da si nek pojem zasluži filozofsko zanimanje . Od Protagorovih Antilogij dalje vemo, da so fenomeni zaznamovani z notranjo napetostjo med dvema poloma, ki sta si zoperstavljena. Sofist mora le razstaviti celoto na dva dela in uporabiti tistega, ki mu gre na roko. V nadaljnjih vrsticah bomo zagovarjali, da je javni interes (tako kot zasebni) nekaj nesamostojnega, je le eden od momentov celote demokratičnega sobivanja. Kljub temu zasledimo težnje, da bi ga, tako kot so učili sofisti, izolirali in naredili za udarno pest dovršitve metafizičnega projekta.

INTERVJU: VKLOP

Špehšpilja, 4. februar 2016 ― V današnji številki revije Vklop najdete dvostranski intervju z Boštjanom. “Nastopate v javnosti, prevajate knjige, poleg drugih projektov. Kako jih uskladite?Jaz sem mojster za zakalkuliranje z datumi. (smeh) Pride projekt, rečeš, ta pa je dober, bom naredil, potem pa vmes pride nekaj drugega. V nekem svetem planu sem imel, da bom knjigo napisal spomladi. Potem so vmes prišle druge stvari, pisanje pa se je zamaknilo na konec leta. Knjiga, ki bi jo moral prevajati, pa je čakala. Sem sicer kakšen teden poskusil delati sočasno, malo pisanja, malo prevajanja, pa se je izkazalo, da gre za nezdružljiva miselna procesa. Miselnih sinaps preprosto nisem mogel preklapljati dvakrat na dan, zato je delo na dveh tako različnih stvareh postalo neproduktivno. Sem pa se sčasoma naučil in si lahko privoščim reči ne. Vem pa, kako je bilo, ko si tega nisem upal, saj nisem vedel, kdaj bo prišlo naslednje delo. Sprejmeš vse, karkoli se ti nudi, nato pa si naenkrat zasut z delom. Na srečo sem zdaj v obdobju, ko je dela dovolj in lahko kakšno stvar tudi preskočim.”
Zločin, izgubljen v času: Alain Robbe-Grillet: Le Voyeur (1955)

Zločin, izgubljen v času: Alain Robbe-Grillet: Le Voyeur (1955)

Zauberberg (Aljoša Harlamov), 4. februar 2016 ― Normal 0 false false false SL ZH-CN X-NONE Čas je ena ključnih kategorij modernizma in modernističnega romana. V Mannovi Čarobni gori so relativnosti časa, vprašanju časa v literaturi ipd. posvečeni celi esejistični odlomki; problem razmerja med uradnim, državnim in osebnim, izkustvenim časom je ključen za interpretacijo Gospe Dalloway Virginie Woolf itd. Vendar je za samo strukturo romana čas morda le še pri Proustu tako odločilnega pomena kot pri Robbe-Grilletovem Vidcu. Razpad temporalnih razmerij v slednjem je namreč med glavnimi razlogi, zakaj bralec med procesom branja ne more izgraditi koherentne zgodbe in z gotovostjo odgovoriti na vprašanje, ali je Mathias umoril trinajstletno pastirico ali ne. Osrednja oseba romana je Mathias, trgovski potnik, ki se je vrnil na svoj rodni otok, kjer upa, da bo uspel na hitro razprodati svoje blago – nič drugega kot ročne ure – in se še isti dan vrniti z isto ladjo na celino. Zato ga čas neusmiljeno preganja: Ko pa bo naposled tam, ne bo smel zgubiti niti minute; prav ta kratki čas, ki ga zaradi vrnitve ni mogoče podaljšati, je delal največ preglavic. Ladijska družba mu res niti m
Sokurov: Frankofonija. Neločljiva povezanost umetnosti in naroda.

Sokurov: Frankofonija. Neločljiva povezanost umetnosti in naroda.

KEVD'R, 4. februar 2016 ― Včeraj, 3. 2. 2016, se je v Kinodvoru premierno odvrtel film Frankofonija (Francofonia)  ruskega režiserja Aleksandra Sokurova, ki je znan predvsem po filmih Somrak (Dni zatmenija, 1988), Drugi krog (Krug vtoroj, 1990), Mati in sin (Mat’ i syn, 1997), Skrite strani (Tihie stranicy, 1993), Moskovska elegija (Moskovskaja elegija, 1987), Peterburška elegija (Peterburgskaja elegija, 1989), Moloh (Moloh, 1999) in Ruski zaklad (Russkij kovčeg, 2002). Leta 1995 ga je… More Sokurov: Frankofonija. Neločljiva povezanost umetnosti in naroda.

Mednarodni študentski teden v Beogradu

Fakulteta za dizajn, 4. februar 2016 ― Mednarodni izobraževalni in kulturni festival bo potekal med 17. in 24. julijem v Beogradu. Organizirane bodo koristne delavnice, na katerih se boste ukvarjali s perečimi problemi današnje družbe s pomočjo različnih metod, kot so: glasba, fotografija, videi,… Poleg tega boste v tem času lahko raziskovali Beograd in srbsko kulturo. Zabavajte in učite se ob istem […]

Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem vzpostavlja Center za vseživljenjsko učenje

Fakulteta za dizajn, 4. februar 2016 ― Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem (v nadaljevanju UP PEF) je v leto 2016 stopila s ciljem poudariti pomen in delovanje vseživljenjskega učenja. Pomemben korak k temu bo ustanovitev Centra za vseživljenjsko učenje (v nadaljevanju center), katerega vrata se bodo odprla v začetku letošnje pomladi. Široko zasnovan center bo ponujal različne aktivnosti, ki se med seboj […]

V Kopru številni dogodki ob 500-letnici Carpaccieve slike

Misli, 4. februar 2016 ― Ob 500-letnici nastanka oltarne slike Marije s svetniki beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia bodo v Kopru v naslednjem letu in pol pripravili številne prireditve, od koncertov do razstav in znanstvenega simpozija. Po besedah direktorja pokrajinskega muzeja Luke Jurija želijo poudariti, da je Koper tudi Carpaccievo in renesančno mesto.

Asociacija je dobila novo vodstvo

Asociacija, 4. februar 2016 ― V sredo, 3. februarja, je potekal občni zbor Društva Asociacija, na katerem je med drugim svoje štiriletno vodenje zaključil predsednik društva dr. Andrej Srakar. Svoje delo bo nadaljeval na mestu člana upravnega odbora Asociacije, zadolženega za raziskave in analize. Ob tej priložnosti se mu za njegovo delo zahvaljujemo, saj je Asociaicja v tem času dosegla [...]
Prežagala sta babo: V Cerknici so oblast prevzeli Butalci

Prežagala sta babo: V Cerknici so oblast prevzeli Butalci

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. februar 2016 ― Cerknica, Butale – Cerkniški župan je danes popoldne oblast za nekaj dni slovesno predal Županu Butalskemu, kmalu zatem pa skupaj s princem cerkniškega pustnega karnevala prežagal babo. Butalci so do pepelnične srede prevzeli oblast na Cerkniškem in v naslednjih dneh pripravili vrsto nepozabnih prireditev, s pustnim karnevalom vred. Foto: Tine Šubic »Lahko rečem, da je
še novic