Biblio terminologija,
12. julij 2016
―
© Brainless Tales
Pred dnevi je pritegnil mojo pozornost novinar na eni od komercialnih televizijskih postaj, ki je v prispevku o pravkar iztekajočih se predbolonjskih študijskih programih in množici "starih" študentov, ki skušajo diplomirati do
1. septembra, v nedogled ponavljal angleško besedo ghostwriter. Prispevek je govoril, podobno kot že pred dobrim letom, o tem, kako je mogoče naročiti in kupiti celotno besedilo diplomske naloge, magisterija, strokovnega članka in seveda tudi o "poklicnih" piscih, ki opravljajo to storitev po naročilu. Pri tem me je zmotilo dvoje. Najprej to, da se novinar in njegovi sodelavci niti najmanj niso potrudili najti (in uporabiti) slovenskega izraza, potem pa še očitna poenostavitev prikazovanja in poročanja, iz katere so lahko gledalci upravičeno sklepali, da so ghostwriterji samo (ali predvsem) pisci v akademskem okolju, ki opravljajo nečedne posle in pomagajo lenuhom in prevarantom do diplome. Skratka bad guys.
Pa začnimo od zadaj. Angleški termini Ghostwriter, pogosto pisano tudi kot ena beseda ghostwriter, ghost-write, ghost-writing (tudi ghosting), ghost-written so relativno mladi in jih tako Oxford English Dictionary kot tudi Online Etymology Dictionary zasledita šele v prvi polovici 20. stoletja. Sam pojav najetih piscev je seveda mnogo starejši, lep primer iz literarnega sveta je npr. drama Cyrano de Bergerac Edmonda Rostanda, v kateri Cyrano napiše ljubezensko pismo Roxani kot pomoč svojemu prijatelju Christianu. V glasbenem svetu je Wolfgang Amadeus Mozart znan kot skladatelj, ki je za denar pisal drugim bogatim skladateljem, pa tudi za Alexandra Dumasa se že dolgo ve, da so njegovi romantično-pretepaški romani nastali v sodelovanju z najetimi in plačanimi pisci, katerih imena so prišla v javnost šele mnogo kasneje. Tudi sloviti nemški pisatelj Heinz G. Konsalik je imel v zadnjih letih življenja, ko je imel že hudo sladkorno bolezen, pisca, ki je pisal zanj.
Kdo (in kaj) je torej ghostwriter? To je oseba,