Radio Študent, 14. oktober 2016 ― V Klubu Cankarjevega doma se je v jutranjih urah odvil posvet Nacionalnega sveta za kulturo o festivalski kulturni produkciji v Sloveniji. Slišali smo veliko o Sloveniji kot deželi festivalov, v kateri pa se več kot očitno ne cedita le med in mleko. Izvedeli smo, katere težave jih poleg finančne podhranjenosti še pestijo. V Sloveniji imamo namreč več kot 100 festivalov, ki jih pripravljajo nevladne organizacije in javni zavodi. Slednji imajo pri tem prednost, saj že imajo na razpolago dano infrastrukturo in posameznike, ki za svoje delo že med samim procesom organizacije prejemajo plačilo. Kje glavne težave na primer vidi Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana, eden od današnjih govorcev: *Izjava v posnetku. Pri tem so govorci večino svojih vprašanj naslavljali na kulturno ministrstvo, morda tudi zato, ker je bil na posvetu nekaj časa prisoten tudi sam minister Anton Peršak [peršAk]. Kljub temu pa, kot je rekel Domen Marinčič, umetniški vodja Festivala Radovljica: *Izjava v posnetku. Podoben problem sta izrekla tudi z naslednjim govorcem Simonom Popkom, direktorjem festivalov LIFFe in Festivala dokumentarnega filma. Oba namreč opažata umanjkanje podpore mest, v katerih se festivali odvijajo. Producentom se namreč zdi, da bi z večjo lokalno podporo lahko festivali postali odmevnejši tudi v mednarodnih vodah. Skoraj zrcalno sliko smo lahko narisali po predstavitvi podobe festivala Borštnikovo srečanje, ki se v Mariboru odpira danes zvečer. Prisoten je bil njegov direktor in direktor SNG Maribor Danilo Rošker, ki je omenil pomanjkanje vizije v nacionalnem programu za kulturo. Mariskateri od današnjih govorcev v nov program v pripravi sicer polaga neko upanje, vendar se vsi dobro zavedajo, da bo žal rešil malo problemov. Alma Selimović, vodja razvojnih programov Zavoda Bunker in sodelavka festivala Mladi levi, pa je podala kar nekaj konkretnih predlogov, kako bi se nacionalni program lahko združil tudi s turistično strategijo v pripr