ROBERT LOZAR: ALL INCLUSIVE

ROBERT LOZAR: ALL INCLUSIVE

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 23. februar 2018 ― All Inclusive. Verjetno smo umetniki in slikarji res egomani in megalomani. Pogosto se nam zdi, da bi se svet brez nas kar ustavil. Ambicioznosti posebej umetnikom ne zmanjka, saj jo usmerjajo predvsem v usmerjanje sveta, opozarjanje na nevralgične probleme družb itd. A tovrstna ambicioznost po moje nujno trči v kruto realnost, saj umetnost praktično nikoli ne deluje na mehanicističen princip neposredne akcije - reakcije, ampak v najboljšem primeru sproža podobne efekte, kot jih metuljev utrip v teoriji kaosa. Zato sam smisel svojega početja ne vidim v ambicioznosti usmerjeni v zunanji svet, ampak v svet, ki se mi odpira v navidez omejenem polju slike, z barvami in s čopičem - metuljevimi krili. Tukaj sem velikokrat megaloman, saj poskušam v sliko spraviti čim več stvari, tudi prostor, ki jo obkroža, včasih celo samega gledalca. Vse skupaj pa poskušam zgostiti v pomensko celoto. Slika tako, seveda če uspe, ne potrebuje niti gledalcev.

Zorana Baković: MESEČEVI KOLAČKI IN VONJ LETALIŠČA

OUTSIDER, 23. februar 2018 ― Pred kratkim sem se vrnila iz Hong Konga. Tja in nazaj sem letela s Turkish Airlines, iz Beograda čez Istanbul, in čeprav sem v mesto svoje mladosti tokrat odhajala zaradi foruma, posvečenega “(gospodarskemu) pasu in (svileni) poti”, je bila zame to tudi pot finih okusov, ki ima s pasom zvezo samo, če pretiravam, tako da…

POVABIMO BESEDO 2018 – odobrene vloge

Društvo slovenskih pisateljev, 23. februar 2018 ― Spoštovani, sporočamo vam imena uporabnikov, katerih vloge so v okviru programa Društva slovenskih pisateljev Povabimo besedo, ki ga financira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije v koledarskem letu 2018 sprejete v financiranje: Filozofska fakulteta Maribor, Dὑm narodnostnίch menšin, dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, Praga, Viški vrtci, Ljubljana, Gimnazija Nova Gorica, Center za usposabljanje, delo […]
Virtualna zagrenjenost

Virtualna zagrenjenost

Airbeletrina, 23. februar 2018 ― Brez skrbi, to ne bo še eno besedilo o tem, kako so socialna omrežja uničila naš način komunikacije, kako so se odnosi zreducirali na kup lajkov, celo vsakdanje podobe so na spletu scenirane, pristnosti pa je že davno odklenkalo. Vse to je res, a tehnologija se je pač razvila do te mere in poti nazaj ni. Ker drugače ne bo nikoli, kvečjemu bo virtualna komunikacija dosegla razsežnosti, ki si jih ta hip še težko predstavljamo, nam ne preostane drugega, kakor da krasni novi svet socialnih omrežij sprejmemo in se v njem naučimo živeti enkrat za vselej. Vendar pa uspešno krmarjenje po virtualnem morju ni tako preprosto, kot se zdi: zahteva kup

Tomažinkanje

Kriterij.si, 23. februar 2018 ― Tomažinkanje Irena Tomažin Zagoričnik: MES(T)O GLASU Urednik Fri, 02/23/2018 - 12:54 Tomažinkanje Naj »t« v oklepaju iz naslova predstave, ki kaže na venomer izmuzljivo umestljivost glasu – prihaja iz telesa ali pa v njem čepi, se zatakne kot kost v grlu –, stoji za dolgoletno dejavnost Irene Tomažin Zagoričnik. Pred leti sem njeno individualno, resnično posebno ravnanje z glasom kot inštrumentom v domačem in mednarodnem kontekstu improviziranih godb in zvočnih raziskav imenoval tomažinkanje. Skozi proces niansiranih glasovnih artikulacij in širjenje vokalnih-telesnih tehnik v kolektivu ali solu, na delavnicah ali nastopih, je pred našimi očmi in ušesi nastajal prepoznaven način tega, »kako kaj narediti z glasom«, če zlorabimo naslov znamenitega Austinovega spisa o govornih dejanjih. Ta se je največkrat odvijal v njenem nizanju študijskih miniatur za glas, njegove zvoke in odzvene, tike in klike, za odpete in neme glasove. Z nekaj zoprnije dodam, da sta vsaj v enem prekatu široko dojete nove muzike, ki mi je precej bližje od sveta sodobnega plesa in performansa, njena glasovna pojava oziroma predvsem njen stas, ki se oglaša s petjem, še najbolj zoprno podvržena pop konvenciji, pravzaprav kar tradicionalni vlogi. Verjetno to, da se je zanjo v ponovno obujeni (in v teh inkarnacijah le glasbeni) skupini Borghesia iz junaških časov tukajšnje alternativne kulture izšlo nekako predvidljivo povprečno, niti ni tako slaba reč. Tam je nastopala v vlogi popevkarice, omejene na spremljevalni vokal s telesnimi pritiklinami. To še ne pomeni, da pop ni izzivalen teren za tomažinkanje, le domisliti in postaviti bi ga bilo treba drugače, kar so v zgodovini izpričale številne popevkarice v komercialni ali manj komercialni popularni godbi – vsem na očeh in dane v slišanje. Povabilo, da “odigram bunker” v nekakšni kritiški la claque, me je pri Mes(t)u glasu pritegnilo zaradi banalnega dejstva (poleg skromnega plačila, primerljivega s honorarji ocen v dnevnem časopisju, če jih

Pogovor o(b) filmu Zadnji ledeni lovci

Mestni kino Ptuj, 23. februar 2018 ― V četrtek, 1. marca, ob 19.00 vljudno vabimo na pogovor o(b) filmu Zadnji ledeni lovci. Presunljiv dokumentarec o inuitski skupnosti vzhodne Grenlandije je poslednji film Jureta Breceljnika, ki je tragično umrl še pred koncem snemanja. Pridružili se nam bodo Juretova žena in producentka Natalija Gros, direktor fotografije in režiser Rožle Bregar ter snemalec Miha Avguštin. Vabljeni!
V HNK Zagreb drevi premiera Kralja Leara z Mikijem Manojlovićem

V HNK Zagreb drevi premiera Kralja Leara z Mikijem Manojlovićem

Misli, 23. februar 2018 ― Dramski ansambel Hrvaškega narodnega gledališča (HNK) v Zagrebu bo drevi premierno odigral predstavo Kralj Lear Williama Shakespearea v režiji Janusza Kice. Zagrebškemu občinstvu se bo kot kralj Lear predstavil priljubljeni beograjski igralec Miki Manojlović, ki doslej še ni upodobil ostarelega britanskega kralja.
še novic