Knjiga priznanj: Dušan Čater

Knjiga priznanj: Dušan Čater

Airbeletrina, 25. julij 2020 ― Dušan Čater se po nekajletnem premoru med bralce vrača z novo knjigo z naslovom Ekstradeviško (Beletrina), ki je njegov šesti roman. Dogajanje v njem je postavljeno na enega od jadranskih otokov, v njem pa se prepletejo tri časovna obdobja ter zgodba deda mornarja in njegovega vnuka. Na naše povabilo je v Knjigi priznanj razkril nekaj ne najbolj znanih stvari o sebi.
Kino Bežigrad avgusta spet z drive-in kinom na Viču

Kino Bežigrad avgusta spet z drive-in kinom na Viču

Misli, 25. julij 2020 ― Kino Bežigrad je zaradi velikega zanimanja napovedal, da se avgusta vrača drive-in kino na parkirišču Centra Vič. Kot so sporočili, drive-in kino ostaja eno od redkih kinematografskih doživetij, ki v času koronavirusa omogoča popolnoma varen ogled filmskih uspešnic na velikem platnu.
Na gradu Rihemberk znova odpirajo vrata obiskovalcem

Na gradu Rihemberk znova odpirajo vrata obiskovalcem

Misli, 25. julij 2020 ― Novogoriška občina bo z zavodom Svitar danes ponovno odprla grad Rihemberk za obiskovalce. Današnjim obiskovalcem bo t.i. grajska gospa ob 10.30 in 17. uri pripovedovala grajske zgodbe, izvedeti pa bo mogoče tudi več o zgodovini gradu, njegovih plemiških lastnikih in naravni dediščini današnje grajske favne.

LJUBLJANSKE ZGODBE 2020 so se začele!

Ana Monro, 25. julij 2020 ― V petek, 24. julija, so ulični umetniki na Gornjem trgu v Ljubljani končno spet zagnali časovni stroj in obiskovalce popeljali na popotovanje skozi pestro zgodovino nekaterih predelov mestnega središča, ki ga vodeni ogledi običajno prezrejo. Hvala vsem, ki ste se nam pridružili na prvi uprizoritvi interaktivne pohodne predstave Ljubljanske zgodbe v sezoni 2020, vsi ostali ... The post LJUBLJANSKE ZGODBE 2020 so se začele! appeared first on Ana Monro.

FILM POD ZVEZDAMI – Včeraj brez zvezd!

Kinodvor, 25. julij 2020 ― Zaradi slabe vremenske napovedi smo projekcijo filma Okus strasti odpovedali. Film si lahko ogledate danes, 2. avgusta ob 21. uri na nadomestni projekciji v Kinodvoru (opozorilo: število sedežev v Kinodvoru je občutno manjše kot na Ljubljanskem gradu).

Astronom določil datum Vermeerove slike Pogled na Delft

Misli, 25. julij 2020 ― Profesor astronomije na univerzi v Teksasu Donald Olson verjame, da je ugotovil datum in uro, ko je nizozemskega mojstra Johannesa Vermeera prevzel pogled na mesto Delft s pristaniščem, ki ga je upodobil na svoji oljni sliki Pogled na Delft. To naj bi bilo 3. septembra 1659 ob 8. uri zjutraj, piše britanski The Guardian.

Jumbo kampanija

ZZMS, 24. julij 2020 ― Združenje zgodovinskih mest Slovenije se po zelo uspešni digitalni kampanji #mojemesto predstavlja tudi na zunanjih oglasnih površinah, t.i. jumbo plakatih. Plakati slovenskih zgodovinskih mest (Idrija, Celje, Jesenice, Kamnik, Koper, Kostanjevica na Krki, Kranj, Metlika, Novo mesto, Piran, Ptuj, Radovljica, Slovenske Konjice, Šentjur, Škofja Loka, Tržič in Žužemberk) so na ogled v 26 slovenskih metih, na […] The post Jumbo kampanija appeared first on ZZMS.

LITERATURA MED KRIZO IN PO NJEJ: Svetlana Slapšak

Koridor, 24. julij 2020 ― Kot četrto v seriji Literatura med krizo in po njej objavljamo besedilo literarne zgodovinarke, antropologinje in klasične filologinje Svetlane Slapšak. The post LITERATURA MED KRIZO IN PO NJEJ: Svetlana Slapšak appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
TILEN ŽBONA: CHARTAZA/INTERNALCLUTTER

TILEN ŽBONA: CHARTAZA/INTERNALCLUTTER

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 24. julij 2020 ― Slika, ki je predmet ustvarjalnega akta umetnika je v preleminarni stopnji nastajanja komplementarna struktura razvejanega polja faktorjev v katerem se združujeta nagonska in miselna pozicija. Verjetno v sprostitvi udejanjenja privre na dan prikritost umetnikovega izkustva, hotenje, zgoščeni nabor individualnosti v izvoru pripovednih podlag. Postavljena je točka soočanja, ki jo artefakt - umetnina v svoji brezfunkcionalni obliki splošno udejstvuje na sebi, kjer se znotraj izraznega medija »dogodi« interakcija ustvarjalčeve izbire, njegove kreativne sugestije in gledalčeve možnosti, sposobnosti recepcije. Tako se v smislu dojemanja, doživljanja umetnine, ki jo pri slikarstvu sprejemamo kot komunikacijski stadij predmetne pojavnosti, v razbiranju razgrne tudi gledalec sam. Veliko je neutemeljeno skrivnega, iracionalnega, nezavestnega pa vendar ne brez smisla, ampak posredovanega v obliki kodiranega sporočila, ki je izvirni profil umetniškega dejanja. Morda nezavedno, pa vendar ima vsak umetnik lasten »izpovedni program«. Mnogokrat neodkrita realnost ni samo in konsistencaustvarjalnega povoda, temveč neponovljivo vodilo pri predstavljanju možnosti doživetja. Doživljaj, ki odpira stanja zavesti, zavednega je refleksibilno reverzibilen pojav, ki deluje kot nekakšna mentalna razpredelnica, kot aktivno torišče idej, ki v okviru ponujenega umetnikovega predloga »naganja« gledalca v stanje doživljanja. Gledalec je v pogledu nekako ujet v umetnikov koncept, vendar se kot ekvivalentni tvorec podobe s svojimi emotivno racionalnimi postavkami kot soustvarjalec lahko počuti povsem svobodnega. Umetnikovo »neponovljivo vodilo pri predstavljanju možnosti doživetja« je vsekakor predispozicija v omejenem, ki pa ne more povsem prekriti dojete vsebine... Tilen Žbona je slikar mlajše generacije likovnih umetnikov, ki so trenutno aktivni na slovenski obali. Pri svojem delu razvila različne likovne prakse med katerimi pa ima slikarstvo posebno mesto. Pred nami je njegov najnovejši cikel sl
Narodna galerija s spletno razstavo umetnin iz svojih depojev

Narodna galerija s spletno razstavo umetnin iz svojih depojev

Misli, 24. julij 2020 ― V Narodni galeriji so odprli spletno razstavo Odmaknjena večina, na kateri ponujajo izbor umetnin, ki običajno niso na ogled. Razvrščene so v več tematik, ki dajejo vpogled v različne plati likovne umetnosti. Vsebinska plat je predstavljena s čustvenimi izrazi in podobami živali, likovna s perspektivo, tehnološka pa s pigmenti, barvo ter izumi.
Na filmskem festivalu v Sarajevu bo tekmovalo 49 filmov

Na filmskem festivalu v Sarajevu bo tekmovalo 49 filmov

Misli, 24. julij 2020 ― Na filmskem festivalu v Sarajevu, ki bo predvidoma potekal med 14. in 21. avgustom, bo tekmovalo 49 filmov v štirih sekcijah - igrani, dokumentarni, kratki in študentski film. Od tega jih bo 29 doživelo svetovno premiero, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. V tekmovalnem programu kratkih filmov je tudi film Zbogom, Vesna režiserke Sare Kern.

Galerija Božidar Jakac: Poskus soustvarjanja kulturnega koda naroda

OUTSIDER, 24. julij 2020 ― Galerija Božidar Jakac je specializirana muzejska institucija, ki deluje v Kostanjevici na Krki. Začetki njihove dejavnosti segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, po površini razstavnih prostorov, razstavljenem gradivu in velikosti fonda pa je ena največjih slovenskih galerij. O njihovi vlogi v lokalnem in narodnem kontekstu smo se pogovarjali z direktorjem galerije, Goranom Milovanovićem. V čem… The post Galerija Božidar Jakac: Poskus soustvarjanja kulturnega koda naroda appeared first on OUTSIDER.

Dimitrij Mlekuž Vrhovnik: Beton

OUTSIDER, 24. julij 2020 ― Svet se zdi vztrajen, trden in nespremenljiv. Sestavljen iz množice trdnih stvari, materialov, ki mu dajejo trdnost in trajnost. A tudi ti materiali niso obstajali od nekdaj. Materiali se mešajo, spajajo, koagulirajo, strjujejo, sesirjajo, drobijo, razpršujejo, hlapijo. Nastajajo novi. Oblike, iz katerih se svet zdi sestavljen, so le začasne skorje, ki skrepenijo na materialih. Svet… The post Dimitrij Mlekuž Vrhovnik: Beton appeared first on OUTSIDER.

24. julija 2016 je v Gornjem Gradu umrl Franc Zadravec, slovenski literarni zgodovinar

Kamra.si, 24. julij 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. julija 2016 je v Gornjem Gradu umrl Franc Zadravec, slovenski literarni zgodovinar. Rodil se je 27. septembra 1925 v Stročji vasi.   Po končani gimnaziji v Murski Soboti je študiral slavistiko in rusistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1952 diplomiral. Po službovanju na Gimnaziji Murska Sobota (1952-1957) je svojo poklicno pot nadaljeval na Oddelku za slavistiko ljubljanske Filozofske fakultete, najprej kot docent, nato kot izredni in redni profesor. S cikli predavanj je gostoval na tujih univerzah, med drugim v Trstu in Celovcu. Leta 1979 je postal dopisni, 1985 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Kot prvi se je lotil temeljitih raziskav pripovednega opusa Miška Kranjca, in to v času, ko je pisatelj še živel in ustvarjal. Pripovedni opus Miška Kranjca je bil namreč tema njegove diplomske naloge, doktorske disertacije leta 1962 ter kasnejših razprav in monografij. V sedemdesetih letih je nato uredil še dvanajst knjig njegovega izbranega dela in velja za najboljšega poznavalca njegovega literarnega opusa.
še novic