Novice

aktualno

Jeff Mills

Radio Študent, 24. maj 2022 ― f: Mark Kucler  Minuli vikend smo nepričakovano dobili priložnost za intervju z enim največjih techno imen vseh časov. 

Makso Pirnik: Izbrani zbori

Naši zbori, 24. maj 2022 ― Makso Pirnik (28. 8. 1902–12. 8. 1993), skladatelj, glasbeni pedagog in zborovodja ter častni občan Občine Tolmin, je močno zaznamoval… The post Makso Pirnik: Izbrani zbori appeared first on Naši zbori.

Metod Bajt: Moje nade

Naši zbori, 24. maj 2022 ― V zbirki Sozvočja Posočja sta lani in letos izšli še dve novi notni izdaji. Prva zajema priredbe, harmonizacije in prestavitve… The post Metod Bajt: Moje nade appeared first on Naši zbori.

PO PRAVLJICI DIŠI … z Brino Bogataj

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 24. maj 2022 ― V torek, 24. maja 2022, v vranski knjižnici ni dišalo zgolj po pravljici … dišalo je po potovanju z balonom, po reki Nil in afriških pesmih. Brina Bogataj nam je pripravila enkratno doživetje z igranjem na različne inštrumente, prepevanjem in pripovedovanjem zgodbice o princeski Lili in delfinu. Pravljična ura je izzvenela v prijetnem ustvarjalnem vzdušju, saj smo si iz balonov izdelali bobne in po reki Nil spustili čolničke.

Juana Aguirre

Radio Študent, 24. maj 2022 ― Pred svojim nastopom na festivalu Druga godba nas bo v studiu obiskala argentinska kantavtorica in še več – Juana Aguirre. Z njo se bomo pogovarjali o glasbeni sceni v Južni Ameriki, poeziji in o posledicah jet laga. Slednje nas bo zanimalo zato, ker se Juana, čeprav ji nastopanje ni tuje, na evropskih tleh še ni prav veliko mudila.

Primorska spet poje na odrih

Notranjsko primorske novice » Kultura, 24. maj 2022 ― Primorska spet poje na odrih Featured Postojna – V kulturnem domu se je v soboto, 14. maja, odvil 8. koncert letošnje revije Primorska poje, ki je že 53. po vrsti. Po treh letih se koncerti organizacijsko in vsebinsko spet odvijajo na ustaljen način, ki je veljal pred epidemijo. Na reviji je sodelovalo pet zamejskih zborov, Komorni pevski zbor Zveze Slovencev na Madžarskem iz Monoštra z zborovodjem Tomažem Kuharjem, Klapa Skala iz Gropade z zborovodkinjo Loro Pavletić, Dekliška vokalna skupina Primorsko iz Mačkolj z zborovodkinjo Aleksandro Pertot, Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade z zborovodjem Bogdanom Kraljem in Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba, ki ga vodi Hilarij Lavrenčič. Revija Primorska poje, Postojna, 14. maj 2022 Foto: JSKD Postojna Poslušalci, ki so v velikem številu napolnili dvorano, so prisluhnili dvajsetim skladbam. Zborovodje so za to priložnost izbrali umetne pesmi slovenskih skladateljev ter priredbe slovenskih ljudskih pesmi, slišali pa smo tudi dve hrvaški klapski viži. Zbori iz Devina, Mačkolj in Doberdoba so v program uvrstili skladbe tržaškega skladatelja Ubalda Vrabca in tako počastili 30. obletnico njegove smrti. Prav na tem koncertu pa je doživela krstno izvedbo Lavrenčičeva priredba belokranjske ljudske Venci veli, ki jo je izvedel zbor Hrast. Postojnski revijalni koncert sta organizirala Mešani pevski zbor Postojna in postojnska izpostava sklada za kulturne dejavnosti. Vodja izpostave Silva Bajc je ob zaključku nastopa čestitala Hilariju Lavrenčiču za osebni jubilej in za nedavno prejeto nagrado Pavle Merkù, ki jo podeljujeta Svet slovenskih organizacij in tržaška Zveza cerkvenih pevskih zborov. V imenu glavnega organizatorja revije, Zveze pevskih zborov Primorske, je pevce in ostale navzoče pozdravil Janez Mizgur, ki je v nagovoru poudaril pomen pevske revije na Primorskem in za Primorce. Zbore je k nadaljnjemu zavzetemu delu vzpodbudil s sloganom letošnje revije: »Naj pesem zadoni!« Pia de Paulis Debevec

Gledališče Celje v novi sezoni s šestimi premierami

Misli, 24. maj 2022 ― Gledališče Celje bo v novi sezoni 2022/23 premierno uprizorilo šest predstav, pet za odrasle in eno za otroke. V novi sezoni so pripravili preplet sodobnih in klasičnih dramskih besedil. Marca prihodnje leto bodo pripravili 31. Dneve komedije, so danes sporočili iz gledališča.

TENDENCE V ABSTRAKCIJI: SISTEMI, TEHNOORGANIZMI, INFORMACIJE

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 24. maj 2022 ― Razstavljajo: Uršula Berlot Pompe, Suzana Brborović, Boštjan Drinovec, Duša Jesih, Roman Makše, Tobias Putrih, Mojca Zlokarnik Koncept abstrakcije v sodobnosti zavzema bistveno drugačen odnos do resničnosti od idejnih tokov, ki jih je zastopala umetnost klasičnega in povojnega modernizma. Če so slednji vzpostavljali subjektiven odnos do zunanjosti skozi njeno simbolno, estetsko, utopično reinterpretacijo in likovno redukcijo, je danes abstrakcija inherentni del vsakdanjega življenja in njegovih abstrahiranih rutinskih operacij. Namesto formalne inovacije abstraktno formo osmišlja tematska evolucija, ki se v umetnosti odziva na nevidno abstraktno strukturo operacijskih sistemov, tehnoloških naprav, algoritmov in kibernetske infrastrukture, pa tudi na geometrijo urbanega okolja, hipotetične objekte znanosti, dinamične ekonomske in biološke sisteme. Naravo, nezavedno, ekspresivno izraznost telesa, ki so opredeljevali estetiko abstraktne forme, nadomeščajo računalniške simulacije in vizualizacije, umetna inteligenca in tehnološki pripomočki, ki vzpostavljajo nova razmerja med telesom, subjektom in tehnologijo, med umetnimi in organskimi svetovi. Umetniki na razstavi se skozi različna tematska izhodišča in medije odzivajo na te izzive sodobnosti, pri tem pa je abstrakcija ponovno aktualna kot območje za nove vstope v dojemanje in razkrivanje procesov in mehanizmov, ki določajo realnost; še vedno ustvarja alegorične podobe sveta, le da se je ta bistveno spremenil. kustosinja: Nadja Gnamuš

Majske novosti v Knjižnici SEM

SEM, 24. maj 2022 ― V majskem izboru prispelih knjig v Knjižnico SEM izpostavljamo naslednje: European forests - our cultural heritage (Pelhřimov, Prague: Nová tiskárna Pelhřimov, Institute of Ethnology of the Czech Academy of Sciences, 2021) prinaša prispevke s konference, ki je potekala leta 2018 v Šentjuriju ob Dolgem jezeru. Uredniki zbornika Elisabeth Johann, Jürgen Kusmin in Jiří Woitsch poudarjajo, da so evropski gozdovi unikatna kombinacija naravnih elementov in človeškega kultiviranja ob hkratnem izkoriščanju gozda in so primer biokulturne dediščine. Gozdovi so tihe priče in čuvaji dediščine prednikov: so prostori čaščenja, naselitve, obrambe itn. Zbornik Transformacija rada: narativi, prakse, režimi (Institut za etnologiju i folkloristiku, 2021), katerega sta uredila Ozren Biti in Reana Senjković se ukvarja s ključnimi premenami, ki se dogajajo na polju dela in zaposlitev v sodobni družbi: prekarizacija dela, fleksibilizacija dela, delavski boj, propadanje tovarn, delovne migracije. S pomočjo postindustrijske etnografije avtorji pokažejo drobovje sprememb v postsocialističnih družbah jugovzhodne Evrope.     Leksikon priimkov (Celjska Mohorjeva družba, 2021) Janeza Kebra prinaša vpogled v več kot 19.000 priimkov. Avtor pojasnjuje "priimke glede na izvor in obliko, pogostnost in prostorsko razporejenost, prave ali zgodnje zapise v starih dokumentih oziroma virih, priimkovno podstavo in besedotvorno sestavo in pomen". Knjižne novosti - maj 2022 (pdf, 94 KB)

V Snoviku je zaživela nova kamniška literarna transverzala

Kamnik.info, 24. maj 2022 ― Kar 44 udeležencev se je v soboto, 21. 5. 2022 podalo po novi kamniški literarni transverzali – Kneippovi bosonogi poti, ki je nastala na pobudo Knjižnice Franceta Balantiča, Turističnega društva Tuhinjska dolina in Term Snovik. Ob 10. uri so se pohodniki zbrali pred termami v Tuhinjski dolini. Direktorica Term Snovik Katarina Hribar je pozdravila vse ... Prispevek V Snoviku je zaživela nova kamniška literarna transverzala je bil izvorno objavljen naportalu Kamnik Info.

Festival Druga godba v SEM

SEM, 24. maj 2022 ― V okviru podpornega programa 38. mednarodnega festivala Druga Godba bosta v torek, 24. 5. 2022 v Dvorani Upravne hiše SEM potekali dve vokalni delavnici. 17.00 LAURITA PELENIŪTĖ (UDU): Kako z ljudsko glasbo v urbanem okolju, delavnica litovskega tradicionalnega petja, moderira Katarina Juvančič 18.00 ALEKSANDER ARKHINČEJEV (UDU): Delavnica burjatskega grlenega petja, moderira Metod Banko Vstop na posamezno delavnico je možen s kupljeno festivalsko vstopnico za koncert Brina + UDU, ki bo 25. maja, na vrtu Švicarije v Ljubljani. Lepo vabljeni! O festivalskih izvajalcih: Laurita Peleniūtė je pevka, ki ohranja in predstavlja litovsko glasbeno tradicijo, kulturo in ljudsko glasbo. Na nov in zanimiv način ji uspe predstaviti ljudsko glasbo, razkriti kodeks dediščine prednikov, dati nov pomen najstarejšim pesmim in jih približati sodobnim ljudem. Laurita vabi k doživetju Sutartines. Gre arhaične, polifonične pesmi, ki so običajno opisane kot mantre zaradi svoje meditativne ritualne moči. Udeleženci ne potrebujejo glasbenega znanja in poznavanja litovskega jezika. Laurita namreč mojstrsko dekodira pesmi v slavnostnem ozračju in ustvarja harmonijo z udeleženci. Multiinštrumentalist Aleksander Arhinčejev je a virtuozni glasbenik, enako nadarjen tako za tradicionalne kot sodobne izvedbe. Je mojster grlenega petja. Aleksander mojstrsko igra judovsko harfo, kitaro, morin-huur, sukh huur, limbe in druga etnična pihala in izvaja različne sloge grlenega petja..Na delavnici bo Aleksander razložil, kako se učiti grleno petje. Praktične vaje bodo pomagale pri učenju glavni stili grlenega petja, kot so Hoomei, Kharkhiraa in Eskhere v kratkem času. Foto: arhiv festivala Druga godba

Obsesija paše na tešče

Literatura v živo, 24. maj 2022 ― Komadov, s katerimi sem zapravil življenje, je bilo vsaj pri meni vedno preveč. Pravzaprav jih je bilo toliko, da ne morem izluščiti tistih, ki so mi vmes morebiti rešili življenje. Pa je bilo gotovo tudi nekaj takšnih. Recimo kakšen od Velvet Underground, ki so bili vedno moja vez z dušo, ki je bila nepovratno izgubljena, ko sem prvič slišal pravi rokenrol. Ko slišim njih, slišim upanje, čeprav vem, da je vse že zdavnaj izgubljeno. Tako je to z rokenrolom: vedno te pozdravi z napačne strani ulice. In dokler sam ne izgubiš upanja, ga tudi on ne bo izgubil. 
še novic