Novice

aktualno

Na Ta veseli dan kulture vrata odpirajo osrednje slovenske kulturne ustanove

Na Ta veseli dan kulture vrata odpirajo osrednje slovenske kulturne ustanove

Planet Siol.Net, 2. december 2022 ― Številne kulturne ustanove po vsej Sloveniji bodo v spomin na obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna, ki se je rodil 3. decembra 1800, danes na široko odprle svoja vrata in obiskovalce povabile na brezplačne kulturno-umetniške dogodke. Ob dnevu odprtih vrat slovenske kulture, imenovanem tudi Ta veseli dan kulture, smo pripravili pregled brezplačnih dogodkov po Sloveniji.

Ta veseli dan kulture – poslanica ministrice dr. Aste Vrečko in vabilo na dogodke

Ministrstvo za kulturo, 2. december 2022 ― Številne kulturne ustanove po vsej Sloveniji bodo v soboto, 3. decembra, v spomin na obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna na široko odprle svoja vrata. Za vas so pripravili pestro dogajanje, od gledaliških predstav, filmskih projekcij do vodstev in delavnic ter drugih prireditev. Vabljeni, da se udeležite katerega od dogodkov.

Ta veseli dan kulture – poslanica ministrice dr. Aste Vrečko in program dogodkov

Ministrstvo za kulturo, 2. december 2022 ― Številne kulturne ustanove po vsej Sloveniji bodo v soboto, 3. decembra, v spomin na obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna na široko odprle svoja vrata. Za vas so pripravili pestro dogajanje, od gledaliških predstav, filmskih projekcij do vodstev in delavnic ter drugih prireditev. Vabljeni, da se udeležite katerega od dogodkov.

Celje in Ta veseli dan kulture 2022

Celje.info, 2. december 2022 ― Vse od začetka tega stoletja oz. tisočletja slovenske kulturne ustanove ob 3. decembru odpro vrata in omogočijo brezplačne aktivnosti.  Na The post Celje in Ta veseli dan kulture 2022 appeared first on Celje.info.

Državni sekretar Matevž Čelik na slovesnosti ob zaključku projekta Na-kolih

Ministrstvo za kulturo, 2. december 2022 ― Državni sekretar Matevž Čelik se je 1. decembra na Igu udeležil sklepne slovesnosti ob zaključku projekta Interpretacija biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč na Ljubljanskem barju (Na-kolih). Projekt obsega interpretacijski center in koliščarsko naselje. Ministrstvo za kulturo je za projekta iz evropskega sklada za regionalni razvoj zagotovilo okoli 2,2 milijona evrov.
Po darilo v SEM! Praznični SEMenj slovenskih rokodelcev

Po darilo v SEM! Praznični SEMenj slovenskih rokodelcev

SEM, 2. december 2022 ― #4 Predstavljamo še zadnjo četverico sodelujočih ustvarjalcev: … rokodelce smo povprašali, kaj je bilo njihovo najljubše darilo iz otroštva … ANDREJA HUMAR GRUDEN "Zelo ljubo darilo mi je bila punčka, ki je odpirala in zapirala oči." Andreja Humar Gruden izdeluje klekljane čipke po lastnih vzorcih. Z njimi bogati unikatni nakit ter dekorativne in praktične predmete. Za svoje izdelke je pridobila certifikat Slovensko rokodelstvo SLO art&craft in certifikat Srce Slovenije. ZAJCHEK WOODS "Lesena samokolnica :)" Zajchek woods deluje šesto leto. Na SEMnju se bo predstavil z novoletno ponudbo unikatnih lesenih izdelkov. KUOLMI, MARJETA HRIBAR "Darilo, ki se mi je najbolj vtisnilo v spomin, so bile vse torte, ki mi jih je mama spekla za rojstni dan, ter velika lesena sestavljanka pikapolonice, ki sem jo prejela, ko sem bila še čisto majhna. Zelo dolgo sem jo hranila, in mogoče se še danes skriva nekje med mojimi škatlami spominov." Marjeta Hribar deluje pod blagovno znamko KUOLMi in oblikuje nakit iz premoga. V svoje izdelke umešča tako nesnovno kulturno dediščino kot ekološko sporočilo, ki ga posreduje v svet. ROČNO TKANJE, MOJCA TOMŠIČ IN BARBARA LAPUH Barbara Lapuh in Mojca Tomšič sta prijateljici iz gimnazijskih in študijskih let. Sedaj že 18 let v tkalskem ateljeju SEM prepletata niti iz katerih nastajajo raznovrstne tkanine, ki jih kasneje oblikujeta v unikatne izdelke: od najmanjših denarnic in mošnjičkov, šalov, torb in torbic, prtov, ogrinjal, do tepihov in odej. Nakupi izdelek lokalnega rokodelca in podpri domače ustvarjalce! SEMenj bo potekal v soboto, 3. decembra od 10.00-17.00, v 2. nadstropju Slovenskega etnografskega muzeja, Metelkova 2, Ljubljana. V pritličju muzeja vas v Trgovini SEM pričaka bogat nabor izdelkov prek 60 slovenskih ustvarjalcev. Vstop prost!
Vihar norosti

Vihar norosti

Odzven, 2. december 2022 ― The Vocabulary Of Madness, peti studijski album dueta Silence, nas popelje v »čudoviti svet« prenekatere norosti, ki svoje sidrišče išče v na videz brezskrbnem vsakdanu, a se v izhodišču dotika slehernega razumevanja in dojemanja sveta, v katerem živimo.
Trienale rokodelstva in obrti

Trienale rokodelstva in obrti

SEM, 2. december 2022 ― Razstava sodobnih in inovativnih izdelkov na temeljih bogate kulturne dediščine Slovenije Slovenj Gradec, 14. september–14. oktober 2023 Konzorcij projektnih partnerjev: Koroški pokrajinski muzej (KPM), Koroška galerija Likovnih umetnosti (KGLU), Podjetniški center Slovenj Gradec (PCSG), Slovenski etnografski muzej (SEM), Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v sodelovanju s Centrom za kreativnost (CzK) in Centrom Rog objavlja javni poziv za sodelovanje na razstavi Trienale rokodelstva in obrti, ki bo potekala od 14. septembra do 14. oktobra 2023 v Slovenj Gradcu. Namen razstave Rokodelske razstave v Slovenj Gradcu imajo bogato tradicijo in predstavljajo eno najpomembnejših manifestacij za predstavitev ročno izdelanih izdelkov. Od prve razstave domačih in umetnostnih obrti  leta 1977 so se družbene, kulturne, ekonomske in okoljske razmere temeljito spremenile. Pretirana industrializacija, globalizacija in pereče okoljske spremembe vodijo do vedno večjega zanimanja za ročno proizvedene izdelke, tako s strani ustvarjalcev kot uporabnikov. Vse pogosteje se poudarja tudi terapevtski učinek ročnih spretnosti, ki jih nujno potrebuje tudi človek digitalne dobe. Nova edicija trienala rokodelstva in obrti želi odražati spremenjena razmerja na področju kultur ročnega izdelovanja in izpostaviti aktualnost ter relevantnost tovrstnih procesov. Na trienalu želimo predstaviti izdelke, materiale in prototipe, ki temeljijo na ročni izdelavi in izhajajo iz tradicionalnih rokodelskih panog. Rokodelstvo opredeljujemo kot različna tradicionalna znanja, spretnosti in veščine, ki se ohranjajo in prenašajo iz preteklosti ter predstavljajo pomemben del nesnovne kulturne dediščine. Rokodelstvo je tudi sodobno umetniško in oblikovalsko ustvarjanje rokodelskih izdelkov. Rokodelski izdelki so izdelani pretežno ročno in s pomočjo orodij ter v manjših količinah; izkazujejo ročne in umetniške sposobnosti. Na razstavi želimo poleg tradicionalnih izdelkov in predstavljanja mojstrskega
V SEM nastaja ...

V SEM nastaja ...

SEM, 2. december 2022 ― ... fotografska razstava Podobe konjev in ljudi! Na ogled od jutri, 3. decembra dalje! Fotografska razstava dopolnjuje letošnjo osrednjo razstavo SEM Sveti konji – nebesni jezdeci in je darilo obiskovalcem za Ta veseli dan kulture. Pripravil jo je SEM v sodelovanju s Kobilarna Lipica - Lipica Stud Farm. Na prvem delu razstave je na ogled izbor črno-belih fotografij iz fototeke SEM. Konji so bili v preteklosti zelo pogosti spremljevalci v človekovem vsakdanjem in prazničnem življenju, saj so mu služili kot glavno prevozno sredstvo, bili so mu v pomoč pri vsakdanjih kmečkih opravilih, s konji si je človek pomagal pri delu v gozdu … Razstava predstavlja tudi nekaj poklicev, povezanih s konji, ki pa so z uporabo sodobnejših delovnih strojev in prometnih sredstev zapadli v pozabo, na primer kovač, kolar, furman. Drugi del fotografske razstave je nastal v sodelovanju s Kobilarno Lipica. Na sodobnih barvnih fotografijah so prikazani tako lipicanci kot tudi ljudje, ki v Kobilarni Lipica skrbijo za konje. Pridi na Ta veseli dan kulture v SEM! Vstop prost.

AKTV – 1. 12. 2022 – KINOFILM

AKTV, 2. december 2022 ― Pogovor z diplomanti AGRFT. Sodelujejo: Goran Vojnović, moderator pogovora, Matjaž Ivanišin, Sara Kern, Matevž Luzar, Dominik Mencej, Slobodan Maksimović. Izvedbo niza KINOFILM podpira Sklad za umetniško področje Univerze v Ljubljani. Related Images: [See image...
Intervju z Nea Boi Nula: “Če bi kdaj umrl, čeprav vem, da ne bom, mi ne prižigajte sveč in ne ugašajte muzike...”

Intervju z Nea Boi Nula: “Če bi kdaj umrl, čeprav vem, da ne bom, mi ne prižigajte sveč in ne ugašajte muzike...”

SPRP, 2. december 2022 ― Nea boi nula je mariborski trio, ki je na punk rock sceni zadnje čase precej aktiven... Posneli so nov album, lotili so se dokumentarnega filma, izdali glasbene videje itd... Imajo kar precej dolgo glasbeno kilometrino, kajti to so fantje, ki so v preteklosti nastopali tudi po drugih glasbenih bendih. V novembru so v Mariboru nastopili z Ano Pupedan, gostovali pa so tudi v Srbiji. Kar na mestu je, da smo z njimi spregovorili nekaj besed. Prijetno branje, med prebiranjem pa priporočamo kakšen štikl iz svežega albuma "Realnosti ni". Na vprašanja so skupaj odgovarjali člani Bojan, Andrej in Said. REALNOSTI NI by Nea boi nula 1. Od kod vam ideja za ime benda? Kako je nastala? “Nea je mariborski izraz, ki se uporablja v zvezah: nea nori, nea gnjavi, nea bluzi, nea seri, nea zijaj, nea tuli in tako dalje, ampak to tako večina ve. Mi smo NEA boi nula, kar pomeni: ne bodi ničla.” 2. Kdo ste Nea Boi Nula? Opišite se v nekaj besedah? “Andrej, Said in Bojan smo bili nekaj časa skupaj v bendu CZD - Center za dehumanizacijo, sodelovali pa smo tudi v bendih Butli, Rukola, Direktna akcija, Blutwurst in Onslow. Od 2018 smo Nea.” 3. Igrali ste na festivalu v Nemčiji. Kako vam je bilo? Kako se je nastop na festivalu razlikoval od nastopov pri nas? “Nemci dobro sprejmejo nore bende, kakršni smo Slovenci. Naša glasba je namreč precej samosvoja, ne glede na žanr in je odigrana s toliko igrivosti in energije, da ji radi prisluhnejo. Zanimiv jim je tudi slovenski libertaren pogled na življenje. Fascinirata jih naša sproščenost in širina in nenazadnje tudi to, da razumemo in govorimo nemško.” 4. Pojete v različnih jezikih. Zasledila sem srbohrvaščino, nemščino, slovenščino ... Zakaj ste se odločili za tak pristop? “Večinoma seveda pojemo v slovenščini, vendar imamo tudi album Ovakvi kao mi/ Takšni kao mi, na katerem so pesmi v jugoslovanskih oziroma južnoslovanskih jezikih. Na njej je veliko takšnih komadov, ki jih radi igramo, kot je tisti z refrenom
Znani so prejemniki Prešernovih nagrad

Znani so prejemniki Prešernovih nagrad

Planet Siol.Net, 2. december 2022 ― Prešernovi nagradi za življenjsko delo bosta v letu 2023 prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič. Skladove nagrade pa prejmejo pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar ter arhitekturni atelje Medprostor.
PETER CAMARELLO

PETER CAMARELLO

Radio Študent, 2. december 2022 ― O bendu Naša stvar ter škofjeloško-kranjski r’n’r in širši sceni s konca sedemdesetih in začetka osemdesetih se pogovarjamo z bobnarjem Petrom Camarellom.  
še novic