Kamra.si, 6. maj 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. maja 1895 se je v Loki pri Zidanem Mostu rodil Srečko Puncer (uradno Feliks Puncer), borec za severno mejo. Umrl je 29. aprila 1919 (Vovbre na Koroškem, Avstrija). Oče in mati Srečka (Feliksa) Puncerja sta bila Savinjčana, vendar je družina sprva živela v Loki pri Zidanem Mostu, kjer je imela mati v najemu gostilno. Leta 1904, ko je bil Srečko v 3. razredu, so se preselili v Braslovče, kjer so starši imeli v lasti hišo. Po končani osnovni šoli in nižji gimnaziji je na takratni nemški gimnaziji v Celju maturiral leta 1916.Že pred izbruhom vojne je postal aktiven simpatizer preporodovcev, saj je že v času balkanske vojne organiziral Jugoslovansko dijaško organizacijo in vodil narodno radikalno usmerjeno dijaštvo, ki je v okviru literarnega krožka Kondor izdajalo glasilo Savinja. Zaradi proslovanske in proslovenske usmerjenosti je zgodaj postal politično sumljiv in pod nadzorom, zato so ga kmalu po maturi poklicali k vojakom.Takoj po končani vojni se je priključil Malgajevim borcem za severno mejo in med drugim v Velikovcu urejal tednik Jugoslovanski Korotan.29. 4. 1919. leta je pri Vovbrah v boju s pripadniki »avstrijskega hajmatdinsta« padel in z vsemi častmi so ga pokopali v Braslovčah.   Vir: http://www.celjskozasavski.si/ Biografsko geslo je pripravil Branko Goropevšek in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje.

Kamra.si, 6. maj 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. maja 1893 se je rodil Srečko Brodar, slovenski naravoslovec, arheolog, geolog in paleontolog. Umrl je 27.  aprila 1987. Brodar je bil rejenec železničarskega ključavničarja, po končanih štirih razredih ljudske šole na Ledini v Ljubljani vpisan v prvi razred slovenske gimnazije na Beethovnovi ulici v Ljubljani, kjer je leta 1911 maturiral. Naravoslovje je študiral na Dunaju in v Zagrebu, diplomiral leta 1920. Tik pred koncem študija se je začela 1. svetovna vojna in moral je med vojake. Poslan je bil na Doberdob, pozneje hudo ranjen v komolec, kar je zanj pomenilo konec vojne in spet se je lahko posvetil študiju. Leta 1939 je doktoriral iz geologije in paleontologije na Univerzi v Ljubljani. Sprva tri leta suplent na Poljanski gimnaziji v Ljubljani, od 1921 do 1939 deloval kot profesor naravoslovja na celjski gimnaziji, do 1946, nato je predaval na Univerzi v Ljubljani kot izredni, od 1951 kot redni profesor za kvartarologijo na geološkem oddelku naravoslovne fakultete do upokojitve 1964, obenem pa tudi na arheološkem odelku FF do leta 1969. V SAZU je bil izvoljen kot dopisni član 1949, redni član slovenske akademije je postal 1953 in dopisni član JAZU 1975. 1969 je bil imenovan za častnega doktorja, 1978 za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Za svoje delo je prejel nagrado AVNOJ (1974), Kidričevo nagrado (1974) in dvakrat Prešernovo nagrado (1949 za pomembne rezultate odkopavanj paleolitičnih najdišč in 1960 za delo Črni Kal - nova paleolitska postaja v Slovenskem Primorju). Bil je član mnogih strokovnih in znanstvenih združenj, dolga leta urednik Arheološkega vestnika in Acta carsologica.

Kamra.si, 6. maj 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. maja 1768 se je na Drabosinjah pri Vrbskem jezeru rodil Šuster Andrej – Drabósnjak, koroški bukovnik, pesnik in ljudski dramatik. Umrl je 22. decembra 1825 na Umbarju.  Bil je koroški bukovnik, pesnik in ljudski dramatik. Kmetoval je na svoji domačiji in ob tem pisal pesmi, prevajal in prirejal nabožne ljudske igre. Veliko se je ukvarjal tudi s prodajo in širjenjem knjig, zato je imel večkrat težave z oblastmi. O njegovi mladosti vemo zelo malo. Ni znano, ali je obiskoval šolo. Po smrti cesarice Marije Terezije je bila na Koroškem ustanovljena ljudska šola in Jožef II je vpeljal obvezno šolanje za dečke v starosti od 6-12 let. Takrat pa je bil Andrej star že 12 let. Možno je tudi, da je obiskoval nemško šolo v Vrbi. Ker pa je živel ob narodnostni meji, se je dobro naučil obeh jezikov, zato je lahko prevajal tudi težja besedila. Poročil se je 1793. leta z Nežo Weiss in rodilo se jima je kar enajst otrok. Nemirni in razgibani časi, vojne, lakota in nalezljive bolezni so mu preprečevali dobro kmetovanje. Le-temu se je delno posvečal, saj se je ukvarjal s tiskom in razpečavanjem svojih in tujih knjig. Šuster se je ukvarjal tudi s poslikavami panjev (panjske končnice). Bil je tudi urar-samouk. Ob koncu življenja si ni več opomogel iz denarnih težav. Tolažbo je iskal v branju svetega pisma, premišljevanjih o Jezusovem trpljenju in Marijini žalosti.