Novice

2021-10-29

Delo na zahtevo

Delo na zahtevo

MMC Gledamo, 29. oktober 2021 ― Ali ni fantastično, kadar se odpravimo na pustolovske počitnice brez rezervacije strehe nad glavo in mehkega vzglavnika pod njo? Nastanitev si iščemo sproti, samo podrsamo po mobilnem telefonu, se prijavimo v račun, tapnemo in stvar je urejena.
Jošinori Niva: O rehabilitaciji prevlade in posesti

Jošinori Niva: O rehabilitaciji prevlade in posesti

Koridor, 29. oktober 2021 ― Avtor obravnava globalne probleme z mikroperspektive posameznika-umetnika, pri tem pa pušča manevrski prostor za odgovore nanje svoboden, širok in odprt. The post Jošinori Niva: O rehabilitaciji prevlade in posesti appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Jošinori Niva: O rehabilitaciji prevlade in posesti

Koridor, 29. oktober 2021 ― Avtor obravnava globalne probleme z mikroperspektive posameznika-umetnika, pri tem pa pušča manevrski prostor za odgovore nanje svoboden, širok in odprt. The post Jošinori Niva: O rehabilitaciji prevlade in posesti appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Odpiralni čas novembra

Odpiralni čas novembra

Loški muzej, 29. oktober 2021 ― Z novembrom prehajamo na zimski odpirali čas. Loški muzej bo tako odprt od torka do nedelje od 10.00 do 17.00, Galerija Ivana Groharja pa od torka do petka od 10.00 do 14.00, ob sredah do 17.00, ob sobotah in nedeljah pa od 9.00 do 13.00.

Marika Vicari - As I walk

Kamra.si, 29. oktober 2021 ― Galerija mesta Ptuj vabi na predstavitev kataloga aktualne razstave MARIKA VICARI - AS I WALK. Srečali se bomo v soboto, 30. oktobra 2021 ob 10.00 v Galeriji mesta Ptuj.  Iz besedila v katalogu (Marjeta Ciglenečki): Marika Vicari je svojo najnovejšo razstavo naslovila As I walk/Kakor hodim. Naslov je pomenljiv in v bistvenem označuje njen način risanja in slikanja, ki ni zamejen le na čas, ko umetnica rokuje s svinčnikom in akvarelnimi barvami, pač pa so razstavljena dela rezultat njenega življenjskega ritma, v katerem imajo pohajanja pomembno mesto. Podobe dreves in gozdov, ki so ponavljajoči se motiv Marikinih risb, so se ji vtisnile v spomin in zavest med sprehodi, naj bo v okolici Vicenze, kjer je njen dom, ali tudi kjerkoli drugje, lahko celo v urbanih sredinah, pomembno je, da jo okolje prevzame in posrka vase. Prepusti se poti in korakom, ki omogočajo prepletanje misli in spominov. Marika Vicari je široko razgledana po vseh zvrsteh umetnosti, še posebej se poglablja v fotografijo, je pa tudi zvesta in tenkočutna bralka leposlovja, poezije in filozofskih spisov. Ko se vse omenjeno spoji v njeni občutljivi notranjosti, se izkaže, da jo prehojene poti vračajo nazaj k njej sami in k razmisleku o krhkosti našega planeta in človeka, ki se zdi v tem svetu izgubljen. In kar je še pomembnejše: umetnica vabi tudi gledalce, da se ji pridružimo. ... O avtorici (Marjeta Ciglenečki): Marika Vicari je ustvarjalka z diplomo beneške Akademije lepih umetnosti in specializacijo iz vizualnih umetnosti in produkcije, ki jo je opravila na beneškem Vseučilišču za arhitekturo. Izhaja iz okolja, kjer je umetnost doma, kot radi pravimo, saj se nam tako v Benetkah kot v Marikini rojstni Vicenzi na vsakem koraku razkrivajo vrhunske umetnine. S slovensko Štajersko jo je povezala življenjska usoda; poročila se je s slikarjem Jernejem Forbicijem, po rodu iz Strnišča pri Kidričevem. Živita v Creazzu blizu Vicenze, a pogosto zahajata v Strnišče in na Ptuj, kjer vsako poletje organizirata fes
Neon Lies

Neon Lies

Radio Študent, 29. oktober 2021 ― Pred nocojšnjim koncertom v Klubu Gromka se pogovarjamo z Goranom Lautarjem, avtorjem synth-driven one-man banda Neon Lies iz Zagreba.

Koncerti letošnjega Godalkanja bodo predstavili zvoke Transilvanije

Misli, 29. oktober 2021 ― Vsakoletna produkcija Godalkanja, neformalnega izobraževanja na godalih, za katerega skrbita violinista Bojan Cvetrežnik in Barja Drnovšek, je letos posvečena zvokom severovzhodnega Balkana - Transilvanije in okolice. Pripravili so tri koncerte, ki se bodo zvrstili danes, v soboto in nedeljo v Sevnici, Ljubljani in Mariboru.

29. oktobra 1992 je v Ljubljani umrla Helena Gizela Stupan, arheologinja, slavistka in germanistka

Kamra.si, 29. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. oktobra 1992 je v Ljubljani umrla Helena Gizela Stupan, arheologinja, slavistka in germanistka. Rodila se je 21. aprila 1900 v Kranju. Rodila se je v Kranju v družini prof. dr. Josipa Tominška, znanega slavista, šolnika, planinca in urednika Planinskega vestnika, ter Nemke Barbare, roj. Hafner. Osnovno šolo je obiskovala v Ljubljani, klasično gimnazijo pa delno tudi v Gorici. Družina se je preselila v Maribor, ker je oče postal ravnatelj tamkajšnje klasične gimnazije. V Gradcu je študirala slavistiko, germanistiko in romanistiko. Izpopolnjevala se je tudi na univerzah v Strassbourgu, pariški Sorbonni in na Karlovi univerzi v Pragi. Ob študiju je poučevala za preživetje, saj je njen oče hčerke podpiral samo do konca srednje šole. Zatem se je vpisala na graški univerzi na filozofijo (smer arheologija) in tam je leta 1925 tudi doktorirala. Po končanem študiju je na zagrebški univerzi diplomirala iz slovenščine in nemščine (glavni predmeti) ter češčine (stranski predmet). Vmes je poučevala na različnih šolah v Mariboru in na počitniških tečajih v Pragi in Göttingenu.Poročila se je leta 1932 s Bogomirjem Stupanom, ki je bil profesor zgodovine. Dobila sta sina Mitjo in hčerko Tanjo. Med nemško okupacijo je bila z otroki zaprta v mariborski kasarni, zaplenili so jim stanovanje in bogato knjižnico v njem, nato pa so jo z možem in otroki 22. junija 1941 izgnali v Srbijo. Živeli so v veliki stiski, dokler ni Stupanova dobila zaposlitve na gimnaziji v Knjaževcu, kjer je med letoma 1941 in 1945 poučevala nemščino in francoščino.Po koncu vojne se je družina vrnila v Maribor, Stupanova pa je spet dobila delo na klasični gimnaziji med 1945 in 1952. Njen mož je bil službeno prestavljen v Ljubljano, zato se je družina znova preselila tja. Od 1952 do upokojitve leta 1959 je bila ravnateljica gimnazije na Viču. Delo z mladimi je vedno imela najraje in se mu ni mogla odpovedati, zato je svoje pedagoško poslanstvo nadaljevala na Filozofski fak

29. oktober 2004 - Škocjanske jame sprejete v svetovno mrežo območji MAB kot biosferno območje Kras

Kamra.si, 29. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. oktober 2004 - Škocjanske jame sprejete v svetovno mrežo območji MAB kot biosferno območje Kras Kulturno dediščino na biosfernem območju Kras sestavljajo arhitekturne, kamnoseške in arheološke mojstrovine, ki s svojo obnovo in predstavitvijo ponovno zaživijo. Z raziskavami zbiramo pričevanja minulih dni, da bi lahko bolje spoznali in varovali zapuščino svojih prednikov.    Vir: https://www.park-skocjanske-jame.si/informacije/certifikati#a_mab   Priporočamo: https://www.park-skocjanske-jame.si/vsebina/skocjanske-jame/osebna-izkaznica-jam  
še novic