Airbeletrina, 10. januar ― Anja Radaljac (1990) je prevajalka, literarna in gledališka kritičarka ter pisateljica. Njen roman Punčica (Litera, 2022) je bil nominiran za nagrado kresnik in uvrščen na seznam Fabulinih knjig. Njena dela zaznamujejo sveža pisava, senzibilnost in racionalnost. Vedno je v ospredju drugi, ki pa ni samo človek. Anja Radaljac je pisateljica, ki daje pomemben pečat sodobnemu ustvarjanju. Za kritiško delo je predlani prejela Stritarjevo nagrado. Pogovarjali sva se o njenem novem romanu prst v prekatu (Litera, 2024). Na eni strani je to roman o individuumu, ki govori o višnji, njeni sestri taliti, bližnjih erjonu, emi, fe, luxu (ter drugih) in hkrati o širši družbi. Tako višnja kakor njene solikinje stremijo k dobremu, a tudi to dobro skriva neprave odločitve in različna prevpraševanja. »Kot organska celota naslov prst v prekatu nosi dvojni pomen nečesa bolečega, odnosnega, človeškega, zasajenega v srce, in obenem govori o zemlji, prsti, planetu, v srcu, o povezavi in rekonfiguraciji odnosov z vsem bivajočim.« Najprej čestitke za roman prst v prekatu. In takoj vprašanje o tistem, kar najprej pade v oči: zakaj same male začetnice? »Male začetnice so eden od načinov spajanja idejne in oblikovne, jezikovne, slogovne ravni besedila in služijo kot signalizacija dehierarhizacije.« Zakaj pa tak naslov, prst v prekatu? »Naslov ima trojno strukturo – enako kot sam roman – ki pa se spne v smiselno, pomensko polno celoto. V grobem je mogoče povzeti, da prvi del romana, prst, na utopičen način govori o odnosu skupine aktivist:k do družbe, do političnega, drugi del romana, znotranjščina, o tem, kako zlom med (političnimi) ideali in realijami sočasnega političnodružbenega momenta v spregi z medgeneracijsko travmo vodi v notranji zlom posamezni:ce, pa tudi njene najdene družine (postavlja tudi pod vprašaj načine tvorjenja najdenih družin), ukvarja se z boleznijo, smrtjo, z osebnim; ponudi uvid v motivacije, ki jih višnja, prvoosebna protagonistka romana ima za sv