ISBN, vezave in formati
Biblio terminologija,
1. marec 2014
―
Idejo za današnji prispevek sem dobil povsem slučajno ob listanju nove knjige, ki je pravkar prišla v knjižnico in pri kolegu katalogizatorju še čakala na obdelavo. Na eni od preliminarnih strani, tisti nasproti naslovne strani, se je nizala množica podatkov o knjigi, vključno z zapisom CIP Britanske in Kongresne knjižnice, kjer je bodel v oči blok štirih oznak ISBN z okrajšavam podobnimi oznakami v oklepajih (sličica na levi).
Ker vemo, da je ISBN, to je Mednarodna standardna knjižna številka (International Standard Book Number), enolična oznaka in zato za vsako knjigo ena sama, nosi več ISBN oznak v bibliografskem opisu dodatno informacijo o vzporednih izdajah te publikacije. Priročnik za uporabnike Mednarodne standardne knjižne številke : mednarodna izdaja ( Nuk, 2006) je glede tega dovolj jasen v poglavju 5.4. Knjige v različnih končnih oblikah: "Različne končne oblike publikacije (npr. broširano, vezano v platno, v Braillovi pisavi, zvočna knjiga, elektronska publikacija z dostopom na daljavo) zahtevajo samostojne oznake ISBN. Kadar so elektronske publikacije dostopne v različnih formatih (npr. .lit, .pdf, .htlm, .pdb), dobi vsak samostojno dostopen format svojo enkratno oznako ISBN." V navedenem primeru gre torej za štiri vzporedne izdaje, ki jih natančneje opredeljujejo kratice v oklepajih – trdo vezana, mehko vezana in dve elektronski izdaji, to je v formatih zapisa PDF in ePub, kar je še nekoliko jasneje in bolj očitno navedeno v knjigotrškem katalogu:
V angleščini so za označevanje vezave najpogosteje v uporabi naslednje oznake:
pb, pbk, ppr.
paperback
mehka vezava, broširana vezava
TPB
trade paperback
(mehka vezava večjega formata)
SC
soft-cover
mehka vezava
hb, hbk
hardback
trda vezava
HB/DJ
hardback with dust jacket
trda vezava s ščitnim ovitkom
Bibliotekarski terminološki slovar je evidentiral za različne vrtste vezav naslednje okrajšave (o vezavah samih pa je bilo že prej govora na straneh tega bloga):
br.,