james keelaghan

james keelaghan

Radio Študent, 1. oktober 2014 ― CD, 1 (on) GLORY BOUND james keelaghan 3.54 CD outlaws, 1 (on) OUTLAWS bill frisell 4.19 Glory Bound, pesem kanadskega folk ustvarjalca Jamesa Keelaghana, ki nas uvaja v njegovo pravkar objavljeno pregledno zbirko History, The First 25 Years. Nocoj bomo izkoristili omenjeno pregledno zbirko Jamesa Keelaghana, History, The First 25 Years, in povzeli njegovo dosedanjo zgodovino. James Keelaghan se je rodil 28. oktobra 1959, torej bo kmalu slavil petinpetdeseti rojstni dan. Rodil se je v Calgaryju v Alberti v Kanadi. Na Univerzi v Calgaryju je študiral zgodovino, ob tem pa nastopal po tamkajšnjih glasbenih klubih. Kasneje se je preselil v Winnipeg. 1987. leta je objavil prvenec z naslovom Timelines, ki ga je leta 2000 izdal še v CD različici. Z njega poslušajmo pesem Boom Gone to Bust. CD, 2 (on) BOOM GONE TO BUST james keelaghan 3.57 Tri leta kasneje je izšla plošča z naslovom Small Rebellion, ki jo je prav tako leta 2000 objavil še v CD različici. Z nje poslušajmo najprej pesem z naslovom Rebecca's Lament. CD, 3 (on) REBECCA'S LAMENT james keelaghan 4.42 Rebecca's Lament, pesem z drugega albuma Small Rebellion kanadskega folk ustvarjalca Jamesa Keelaghana iz leta 1990. Z omenjenega albuma poslušajmo še pesem z naslovom Somewhere Ahead, vendar ne v izvirni različici, temveč v izvedbi, ki se je pojavila leta 2004 na plošči z naslovom Then Again. Somewhere Ahead. CD, 4 (on) SOMEWHERE AHEAD james keelaghan 3.12 1993. leta je James Keelaghan objavil tretji album z naslovom My Skies, s katerim je končno prodrl. Zanj je dobil kanadsko glasbeno nagrado Juno za najboljšo tradicionalno, torej folk ploščo. Z albuma My Skies smo v uvodu že slišali pesem Glory Bound, sedaj še Kiri's Piano. CD, 5 (on) KIRI'S PIANO james keelaghan 5.01 Pesem Kiri's Piano govori o problematiki vključevanja in sprejemanja japonskih priseljencev v Kanadi. Tudi za naslednjo ploščo, A Recent Future, objavljeno 1995. leta, je James Keelaghan dobil glasbeno nagrado Juno
Soderberghova serijska kirurgija

Soderberghova serijska kirurgija

Radio Študent, 1. oktober 2014 ― Sterilna okolja nekaterim vzbudijo željo po jemanju medikamentov, druge navdajo z občutkom, da jim crkuje žarnica. In tako se odprejo vrata v ordinacijsko gledališče. Belina iz reklam za pralne praške butne v gledalca. Obiskovalci teatra, ugledni senilneži, starešine medicinske prakse s hijenskim zanosom čakajo na The grand act. Sprehod preko približkov skalpelov, naprav za izpiranje in posod za puščanje krvi. Kirurgi zarežejo v nosečniški trebuh in od tam naprej se znajdemo v klavnici. Operacijski performans v poetičnem kaosu prelije vsiljiva rdeča mezga. Medicinske sestre s križanci kukluksklanovskih in kuharskih čepic pa izgubljajo glave. Kopija teatralnega prizora iz slavne slike Thomasa Eakinsa, Klinika dr. Agnewa. Prvih 10 minut premierne epizode je uvertura v spodletel poseg komplicirane nosečnosti na začetku 20. stoletja. Prvih 10 minut ni za tiste, ki omedlevajo ob urezninah s papirjem. Ostali oz. ostale si rečemo: še dobro, da nam ni bilo in ne bo treba rojevati v takšnih razmerah. Na prelomu v svet novih tehnologij in hitrih preobratov v medicini smo prestavljeni v The Knick. Knickerbocker ima resnično ozadje v bolnišnici iz začetka prejšnjega stoletja v New Yorku. Lastniki fiktivne The Knick so premožni filantropi, v kateri zdravijo predvsem prevladujoč delavski razred, sestavljen večinoma iz imigrantov. Vodja kirurgov, katerega mrk obraz krasi Clive Owen, je dr. Thackery. Genialen inovator na področju kirurških posegov, a tudi nadgenialen kurbir in narkič. Thackery svoj pobeg išče v orientalskem bordelu, kjer si v noge, vse do zadnje žilice, vbrizgava kokain. Ob strani, za vsak slučaj, jemlje še opij. Dokaj nedolžno, za 1900 predvsem legalno drogiranje. Thackeryjev lik delno bazira na dr. Halstedu, začetniku aseptične tehnike in mnogih operacijskih novitet, npr. mastektomije. Tudi on se je zakokiral. S testiranja kokaina na sebi je dognal, da gre za odličen lokalni anestetik. Zdravil pa se je z opiati. Med zgodovinskim zdravnikom in fi
Podkupljenih akademskih 15

Podkupljenih akademskih 15

Radio Študent, 1. oktober 2014 ―   V Veliki Britaniji, ki se ponaša z enim najbolj rigidnih in krutih visokošolskih sistemov, je na dan pricurljala izpoved učitelja, ki razbija mite o superiornosti privatnih šol. Teh je na ozemlju Združenega kraljestva nemalo, omenjeni učitelj pa je po zaposlitvi na eni izmed njih kaj kmalu ugotovil, da ni vse tako rožnato, kot se pogosto prikazuje. Višja plača, manj učencev v razredu ter več dopusta – vsa ta pričakovanja so se izkazala za zmotna. V učilnici ga je namreč pričakalo kar 28 učencev, le nekaj manj, kot bi ga tam čakalo v javnih šolah. Razlog za to je namreč dejstvo, da se zasebne šole napajajo iz šolnin, zaradi česar se trudijo v razrede strpati kar največ otrok. Prav tako je opazil, da iz enakega razloga marsikatera kršitev, ki bi se drugje končala z izključitvijo, tukaj rezultira zgolj s pičlim opozorilom. Kar se tiče višje kvalitete izobraževanja – tudi ta se je izkazala za napačno. Kadrovske mobilnosti naj praktično ne bi bilo, nemalo profesorjev pa je na svojih mestih že dolga leta, kar vodi do apatije pri poučevanju in rigidnega učnega načrta.   Nič novega ni, da so ameriške šole obsedene z varnostjo in nadzorom. Nemalokrat smo namreč že poslušali o detektorjih kovin ob vhodu, do zob oboroženih varnostnikih in celo učiteljih s pištolami. George Mason University iz Virginije pa je tokrat naredila še dodaten korak na poti paranoičnega nadziranja lastnih učencev. Uvedli so namreč sistem biometričnega preverjanja šarenic. In to za vstop v prostore univerzitetne menze. Učencem bodo tako ob slikanju za študentske izkaznice digitalizirali vzorec očesne šarenice. Sicer je uradna razlaga za tovrstne novosti zagotavljanje prostoročnega in higieničnega vstopa v jedilne prostore. Učenci bodo tako lahko varno in brez skrbi pred okužbami sedli za jedilni mizo.   Nadaljujemo z novostmi iz domačih univerzitetnih tal, kjer se je včeraj za okoli 92.000 študentov začelo novo šolsko leto. Študentska organizacija Slovenije je vsem novim in starim
Oproščeni Mariborski vstajniki

Oproščeni Mariborski vstajniki

Radio Študent, 1. oktober 2014 ― Višje sodišče v Mariboru je oprostilo sedem vstajnikov, ki so bili sepetmebra lani na prvi stopnji zaradi poskusa preprečitve uradnega dejanja na prvi mariborski vstaji jeseni 2012 obsojeni na sedem mesecev zapora. Kot je zapisano v obrazložilu sodbe, pritožbeno sodišče pri prestopkih na prvi stopnji obsojenih protestnikov ni zaznalo elementov kaznivega dejanja, pač pa je njihova dejanja moč okarakterizirati zgolj kot prekršek. Oprostilna sodba je za sedmerico pravnomočna, razsodbe pa ne bi spremenila niti na vrhovno sodišče vložena zahteva po varstvu zakonitosti. Vrhovno sodišče namreč odloča le v prid oškodovancev in ne tudi v njihovo škodo. Postopek, razsodbo, okoliščine, ki so pripeljale do nje, in uspešnost, oziroma neuspešnost, kriminalizacije vstajništva so nam komentirali Andrej Kurnik iz skupine Svoboda vstajnikom, obramboslovec Branko Lobnikar ter Cilka Šušteršič iz Iniciative za mestni zbor.  
Evropske subvencije proti hrani

Evropske subvencije proti hrani

Radio Študent, 1. oktober 2014 ― Hrane se ne meče stran. Rek, ki smo ga z vzgojo povečini dodobra ponotranjili, ni pa ga ponotranjila Evropska komisija. Tako smo konec avgusta kot odgovor na ruski embargo na uvoz hrane iz držav, ki so proti Rusiji sprejele ekonomske sankcije, dobili ukrepe za zaščito prehrambenega trga, ki so predvidevali subvencije za zeleno obiranje in opustitev pridelka. Na prvo mesto ukrepov so seveda predlagali brezplačno razdeljevanje hrane dobrodelnim organizacijam, da je vsa stvar izpadla lepo in pomirjujoče, a tudi ta plemeniti ukrep je predvideval razdelitev zgolj petih odstotkov presežka hrane. Sredi septembra se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Evropski komisar za kmetijstvo Dacian Cioloş je preklical svoje nujne ukrepe za stabilizacijo trga in napovedal, da bo komisija podrobneje spremljala in analizirala posamezne kmetijske sektorje in pomagala z direktno pomočjo. Kaj je botrovalo orwellovskemu preklicu ukrepov lahko zgolj ugibamo, evropskemu komisarju namreč ni potrebno ničesar pojasnjevati, vsaj ne širši javnosti. Je na ministrstvu resnice uradnik, ki je usposobljen v novoreku, dobil v roke listek z navodilom, naj popravi to in to objavo? Zgolj ugibamo lahko, da je prišlo do trka dveh prepričanj. Na kmetsek-u so, kot bi v romanu 1984 poimenovali evropskega komisarja za kmetijstvo, ugotovili, da je ideologija trga trčila v zdravo kmečko pamet, ki zanemarjanju prehrane nasprotuje, in bi lahko prišlo do splošnega nezadovoljstva. Tudi v EU imamo lačne, ki bi ob takih ukrepih morali spoznati, kako jih vladajoči zavajajo. Smo namreč eden izmed največjih svetovnih izvoznikov hrane, ki ne nahrani lastnega prebivalstva. Problem leži tudi v tem, da take odločitve evropskih kravatarjev ponižanih in razžaljenih sploh ne dosežejo. Ujeti so v ciklično dirko za ameriškimi sanjami, v večni lov in upanje na boljše življenje, v tem početju pa so povsem individualizirani in posledično brez politične moči. Odtujeni od politike. Komentatorja, na primer, ni nihče nič vpr
WARLOCK

WARLOCK

Radio Študent, 1. oktober 2014 ― V tokratni DJ seansi se je premierno predvajal miks, ki ga je Londončan Warlock posnel ekskluzivno za Radio Študent. Warlock je ustanovitelj in šef založbe Rag & Bone, ki na britanski bass sceni že dolga leta deluje z vinilnimi izdajami udarnih klubskih ‘’bangerjev’’. Warlock je tudi dolgoletni DJ, čigar repertoar je precej obsežen, močno pa je zaznamovan z vplivi techna, footworka, electra, dubstepa ter hardcore in ghetto house estetike devetdesetih. Ta širok spekter različnih stilov Warlock nazorno zaobjame v enournem, sicer pretežno tehnoidnem ekskluzivnem miksu za RŠ DJ seanso. Tune in, bitch TRACKLIST: Pangaea - Pob Kurtane - Chebarkul Scrase - Movon Akkord - Continuum Lando - Love-Play Jon Convex feat. Jimmy Edgar - Move Claro Intelecto - Blank CC Contemporist - Bianry Pulsar Bleaker - Bang That Neil Landstrumm / Lager Louts Abroad Warlock - Hackney Fringes Trap Door & Georgia Girls Tomahawk DJ Funeral - Last Breath Decibel - Gyal Nebula 2 - Atheama Warlock acid re-trip RUFIGE KRU - Terminator
Teden boja proti in 4 leta boja za korupcijo

Teden boja proti in 4 leta boja za korupcijo

Radio Študent, 1. oktober 2014 ―   Kljub temu da v državi potekajo sklepna dejanja predvolilne kampanje za lokalne volitve to nedeljo, je tokratni boj za mesta v občinskih in mestnih svetih ter županske funkcije izrazito zasenčilo dogajanje v tretji, tudi na Slovenskem domnevno od izvršilne in zakonodajne neodvisni sodni veji oblasti. Goreči pristaši ter nasprotniki lika in dela predsednika SDS Janeza Janše čakajo, kaj se bo zgodilo na Vrhovnem sodišču. Iz vsaj formalno specializiranega in neodvisnega organa, Komisije za preprečevanje korupcije, pa ob 10. obletnici delovanja sporočajo, da bo potrebno pravo politično voljo za boj proti korupciji in za višjo stopnjo integritete delovanja javnega sektorja šele poiskati. Zgolj preventivo na področju boja proti korupciji pa nameravajo okrepiti s prvim Tednom boja proti korupciji. Iz Vrhovnega sodišča so včeraj sicer zgolj skopo sporočili, da bodo danes na za javnost ponovno zaprti seji nadaljevali obravnavo in odločanje o zahtevah za varstvo zakonitosti, ki so jih vložili zagovorniki pravnomočno obsojenih v zadevi Patria – Janeza Janše, Toneta Krkoviča in Ivana Črnkoviča, ter da bo sodba pisna. Ve sicer se, da je senat Vrhovnega sodišča odločati začel 103 dan po prejemu zahtev, da ima sodišče na voljo več možnosti, kako pravzaprav odločiti, in da je v slovenskem pravosodju navada, da sodbo sodišče izda okoli mesec dni po sprejeti odločitvi. Ne ve pa se, kako dolgo bo to odločanje pravzaprav trajalo. Čeprav je že samo po sebi jasno, da bo končna odločitev Vrhovnega sodišča v zadevah varstva zakonitosti na zaporne kazni obsojenih v zadevi Patria gotovo pravnomočno znana šele po nedeljskih lokalnih volitvah in potemtakem, kakršna koli že da na koncu bo, ne bo imela neposrednega vpliva na rezultate lokalnih volitev po vsej državi. Glede na to, da je sicer prav danes Višje sodišče v Mariboru razsodilo in sporočilo, da kaznivih dejanj oprosti sedem vstajnikov, ki so bili lani septembra obsojeni na sedem mesecev zapora zaradi obtožb, da so na
Elisabeth Harnik/Didi Kern/Ken Vandermark

Elisabeth Harnik/Didi Kern/Ken Vandermark

Radio Študent, 1. oktober 2014 ― Klub Cankarjevega doma, 30. 9. 2014   Kenu Vandermarku se danes spodoben program novojazzovskih koncertov težko ogne in že nekaj časa take opazke ne moremo razumeti kot zgolj sodbe okusa ali individualne naklonjenosti. V več kot deset letih, kolikor lahko na domačih odrih spremljamo njegove razne zasedbe, po mnenju pričujočega pisca že dolgo ni več prostora za kovanje v zvezde ali občudovanje talenta, saj v dolgem obdobju od čikaškega saksofonista enostavno nismo vedno doživljali razkazovanja instrumentalistove briljance. Glasbenikova kvaliteta je drugje in je prišla do izraza tudi na včerajšnjem večeru v Klubu Cankarjevega doma.  Ta je bil napovedan kot večer ob Vandermarkovi 50-letnici, ki pa je brez pretiranega slavja obeležila njegov lik in delo predvsem skozi dokumentarni film Musician dokumentarista Daniela Krausa. Film je starejšega datuma in primarno ne izhaja toliko iz fascinacije nad določenim likom in delom, kolikor je del serije o ameriškem delavcu. S tem pa se tudi izogne različnim mistifikacijam tako glasbenikove osebe, jazzovske skupnosti ali svetovnonazorske izjemnosti, ki se občasno še drži predvsem nekaterih novinarskih diskurzov o svobodnih improviziranih godbah. Pri včerajšnji projekciji je verjetno ostalo povedno dejstvo, da se zdi za film, ki glasbenika ne intervjuja, o njem ne pripoveduje zgodbe, pač pa ga prikazuje v različnih in premišljeno odbranih momentih njegovega dela, ravno Vandermark odličen protagonist. Tudi ko smo ga na primer imeli dovolj ali preveč, ali pa nas kak njegov nastop enostavno ni navdušil, kar sicer ni običajno, mu ne bi mogli očitati mitologizacije umetniške individualnosti. Toliko danes Ken Vandermark, ki sicer kot glasbenik ne trpi pomanjkanja, a se tudi ne utaplja v brezdelju, nastopa predvsem kot križišče različnih novojazzovskih kolektivov, ne da bi to zmanjšalo njegov prispevek znotraj njih. Temu je sledil koncert Vandermarkove bolj sveže zasedbe manjšega formata, ki je mimogrede po mnenju pisca

Jubilejni knjižni sejem: gostja Škotska, osrednja tema Kekec

Misli, 1. oktober 2014 ― Ljubljana, 1. oktobra (STA) – Jubilejni, 30. knjižni sejem, ki bo od 26. do 30. novembra potekal v Cankarjevem domu (CD), bo poleg ustaljenih dogodkov ponudil tudi novosti, med njimi slavnostno akademijo, kulinARTfestival in ARSov oder. Gostja letošnjega sejma bo Škotska, osrednja tema pa Kekec, saj letos mineva 130 let od rojstva Josipa Vandota. Slavnostne […]

MOOC na temo uporabe Moodla v izobraževanju

ARNES, 1. oktober 2014 ― Hrvaška izobraževalna in raziskovalna mreža CARNet, s katero sodeluje tudi Arnes, v oktobru organizira MOOC (Massive Open Online Course), množični odprti spletni tečaj, na katerem se boste podrobneje seznanili z osnovno in napredno uporabo Moodla v izobraževanju (tečaj bo potekal v hrvaškem jeziku). Na tečaju, ki je bil podrobneje predstavljen že na Konferenci Arnes 2014 v Kranjski Gori (posnetek predavanja), se boste naučili uporabljati posamezna orodja znotraj Moodla in samostojno pripraviti spletni tečaj na želenem predmetnem področju. Prav tako pa je tečaj odlična priložnost za izmenjavo izkušenj o spletnem izobraževanju s kolegi s Hrvaške. Na tečaj se lahko prijavite na naslovu http://www.carnet.hr/loomen/moodle_mooc/prijava.
OFF oprostitev

OFF oprostitev

Radio Študent, 1. oktober 2014 ― Začenjamo v Združenih državah Amerike, v Kaliforniji, kjer državne oblasti podirajo rekorde s sprejemanjem bizarnih zakonov. Začnimo s pravno formulacijo prakse, ki naj bi bila večini ljudem samoumevna. Novosprejeta uvedba namreč zapoveduje, da odslej ni legalno, če v spolni odnos na področju kampusov vključimo osebo pod vplivom zdravil, alkohola ali pa je nezavestna. Novi zakon, poimenovan Da pomeni da, namreč zahteva, da partner dejansko privoli v akt ljubljenja. Povedano drugače, seks z nezavestno osebo se šele zdaj uvršča v kategorijo posilstva. Seveda le na kampusih.  S sprejetim zakonom naj bi državni aparati znižali stopnjo spolnega nasilja, ki naj bi bilo v libertinskem življenju ameriških študentov precej pogosto. To pa ni edina bizarna novost, sprejeta v Kaliforniji. Naslednja revolucija v pravu je prepoved plastičnih vrečk. Te bodo odtlej umanjkale iz trgovin, zgroženi potrošniki pa se bodo morali zadovoljiti s cekarji, papirnatimi vrečkami in od časa povoženimi predmeti. Tudi ta zakon je bil sprejet z namenom zmanjševanja nekega družbeno perečega problema. S tem da tokrat ne gre za visoko stopnjo spolnega nasilja med nevzdržnimi študenti, temveč za onesnaženost, ki jo bitja brez vesti povzročajo z odmetavanjem polivinila. Zakon bo svojo vojno proti vsemu plastičnemu začel junija 2015. Glede na to, da nameravajo enako zakonodajo uvesti tudi druge zvezne države, lahko računamo na bližajočo se zmago lepenke. Republikanci so nad tovrstnimi spremembami seveda ogorčeni, saj bodo te vodile v propad industrijo, ki se ukvarja z dominacijo ljudstva in proizvodnjo polivinila. Podobne spremembe se obenem dogajajo tudi v Evropi. Medtem se za razliko od prejšnjih dogodkov v Afriki odvijajo dejanski problemi. V vojaškem taborišču Kotakoli v Republiki Kongo je zaradi izstradanja umrlo okoli sto ljudi. Gre za del tisočih pripadnikov iz različnih uporniških skupin, ki so se predale leto nazaj. Prvotni načrt je predvideval, da bodo le-te po tromesečnem bivanj
Radovedni ponedeljki

Radovedni ponedeljki

Goriška knjižnica Franceta Bevka, 1. oktober 2014 ―     V ponedeljek, 6. oktobra 2014, ob 18. uri vas vabimo na predavanje   ANDREJ DETELA Sintropija-notranja urejenost življenja   Vsako obdobje v razvoju družbe ponuja prostoru nova spoznanja na poti celostnega razumevanja življenja in predstavlja priložnost, da si drznemo stvari pogledati na novo.   Predavanje bo v dvorani knjižnice. Vabljeni.
še novic