Radio Študent, 7. oktober 2014 ― Marko Brecelj se je nekoč na neki otvoritvi spravil na večnega župana Zorana Jankovića z besedami: »Hej, diktator! Kultura ni Mercator!« Upal bi si trditi, da je Brecelj to sicer mislil bolj kot opozorilo, a se bojim, da si je vrli Janković vzel to k srcu kot iskren nasvet: »ojej kultura še ni Mercator …« Ubogi Brecelj sploh ni slutil, kaj je tisti večer začel … ampak bodimo konstruktivni. Saj smo si že pulili dlako z jezika o tem, kako se je v osrednjo mestno muzejsko institucijo naselil zgodovinski diskurz, ki dobesedno ne razlikuje med Kolosejem v Rimu in tistim v BTC-ju. Takrat je bilo seveda govora o razstavi Emona, mesto v imperiju. Podobno kot je Jankovič narobe razumel Breclja, smo tudi mi preveč dobesedno razumeli temo te razstave. Takrat smo mislili, da je razstava namenjena nekemu preteklemu imperiju, propadu neke druge republike … in vzponu nekega tretjega diktatorja. Emona 2000 je verjetno največji kulturni projekt letošnjega leta in lahko ga razumemo kot prototip kulturne politike, ki bo bržkone postal standard. Eden izmed čisto praktičnih simptomov krize in bankrotirane države je kakopak krepitev mestnih kulturnih institucij na račun državnih. Razumevanja tega projekta in iz njega izhajajočih konfliktov nam lahko vseeno služijo kot izhodišče za recimo temu arheologijo sedanjosti. Najočitnejši konflikt je seveda postopen finančni in tudi programski zaton državnih institucij na račun mestnih. Mestni muzej Ljubljana za to nudi vrsto namigov, ki so zgovornejši od kakršenkoli satire. Verjetno ste opazili plakate, ki reklamirajo razstavo Emona, mesto v imperiju. Na teh plakatih je kip Emonca, ki ima fotošopano roko, na njej pa visi nakupovalna vrečka. A kar morda ni jasno na prvi pogled, je to, da na fotografiji sploh ni kip Emonca, ampak je le bleda bronasta kopija, ki jo ima Mestni muzej Ljubljana. Pravi medeninasti kip Premožnega Emonca je hranjen v Narodnem muzeju, ki ima prav tako razstavo v čast te namišljene obletnice. Tako

Radio Študent, 7. oktober 2014 ― Državljanke in državljani so v minulih dneh bili priče še eni paradi demagogije, hinavskega licemerja, nizkotnih retoričnih umotvorov in še bi lahko naštevali. Potekale so šeste lokalne volitve v zgodovini samostojne slovenske države, kar je mnoge utrdilo v svojem malodušju in jih vnovič prepričalo v pravilnost njihovega pesimističnega pogleda na bodočnost države na sončni strani Alp.   Šeste lokalne volitve so hkrati tudi lokalne volitve z najnižjo volilno udeležbo do sedaj. Dobrih 50 odstotkov volilnih upravičencev je presodilo, da ima na volilno nedeljo pametnejše opravke od izpolnjevanja glasovnic. V nekaterih mestnih občinah je bila volilna udeležba še poraznejša od državnega povprečja: v Kopru in Mariboru se je volitev udeležilo le dobrih 37 odstotkov upravičencev, v Ljubljani komajda 31 odstotkov, medtem ko v Celju volilna udeležba ni dosegla niti 30 odstotkov. Tisti, ki pa so se volitev le udeležili, so izvolili občinske svete v 212-ih slovenskih občinah in 159 županov. V ostal

Radio Študent, 7. oktober 2014 ― Državljanke in državljani so v minulih dneh bili priče še eni paradi demagogije, hinavskega licemerja, nizkotnih retoričnih umotvorov in še bi lahko naštevali. Potekale so šeste lokalne volitve v zgodovini samostojne slovenske države, kar je mnoge utrdilo v svojem malodušju in jih vnovič prepričalo v pravilnost njihovega pesimističnega pogleda na bodočnost države na sončni strani Alp.   Šeste lokalne volitve so hkrati tudi lokalne volitve z najnižjo volilno udeležbo do sedaj. Dobrih 50 odstotkov volilnih upravičencev je presodilo, da ima na volilno nedeljo pametnejše opravke od izpolnjevanja glasovnic. V nekaterih mestnih občinah je bila volilna udeležba še poraznejša od državnega povprečja: v Kopru in Mariboru se je volitev udeležilo le dobrih 37 odstotkov upravičencev, v Ljubljani komajda 31 odstotkov, medtem ko v Celju volilna udeležba ni dosegla niti 30 odstotkov. Tisti, ki pa so se volitev le udeležili, so izvolili občinske svete v 212-ih slovenskih občinah in 159 županov. V ostalih občinah bo potreben drugi krog glasovanja za izvolitev župana, ki bo potekal 19. oktobra. Tako se bo po majskih evropskih in julijskih predčasnih parlamentarnih volitvah zaključilo slovensko super volilno leto, katerega rdeča nit je visoka stopnja volilne abstinence.   Glede na povedano le stežka razumemo odzive kandidatov, strank in raznih list, ki večinoma rezultate interpretirajo kot lastno  zmagoslavje. Denimo Zoran Janković v Ljubljani, Boris Popovič v Kopru in Bojan Šrot v Celju so sicer bili izvoljeni že v prvem krogu, ampak k temu je bistveno pripomogla izredno nizka volilna udeležba v dotičnih mestnih občinah, ki je bila celo nižja od državnega povprečja. Dejstvo je, da omenjeni župani izgubljajo podporo in najbrž se ne spuščamo v prehudo špekulacijo, če trdimo, da večina občank in občanov ne podpira njihovega županovanja.   Janković je kljub nizki volilni udeležbi, ki mu je šla na roko, izgubil večino v mestnem svetu in velja poudariti, da je od leta

Radio Študent, 7. oktober 2014 ― Študenti v Srbiji so ponovno na ulicah. Nezadovoljni z noveliranim zakonom o visokem šolstvu, ki ga je srbski parlament (in ne vlada, kot je napačno navedeno na začetku oddaje) sprejel v začetku septembra, so z zahtevami po njegovi spremembi študenti že včeraj protestirali v Nišu, danes pa so se demonstracije nadaljevale tudi v ostalih srbskih univerzitetnih mestih. Čeprav gre za spremembe in dopolnila obstoječega zakona, v oddaji govorimo kot o novem zakonu o visokem šolstvu, saj so spremebe po mnenju študentov v Srbiji tako znatne, da resno ogrožajo kvaliteto tamkajšnjega študija. Govorili smo z  Danilom Jeremićem*, predsednikom Študentske konference Univerz Srbije, krajše SKUS oz. SKONUS, ki skupaj s študentskimi parlamenti državnih univerz organizira proteste. *Sogovornika smo v oddaji nehote nekoliko preimenovali, za kar se opravičujemo.

Trubarjeva hiša literature, 7. oktober 2014 ― Na prvem iz letošnjega sklopa dogodkov Trubarjeve hiše literature »Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si« se je v vlogi bralca predstavil Miha Mazzini, pisatelj, publicist, scenarist in človek mnogih zanimanj. Da je Mazzinijev bralni opus ogromen, je najbrž jasno vsakemu od nas, presenetljivo ni niti dejstvo, da je, tako kot večina pisateljev in ljudi s področja kulture, knjige pričel požirati zelo mlad. In prav to je izhodišče, na katerega se bom navezala v sledečem članku – kako pomembno je, da mlad človek bere, dotaknila pa se bom tudi vprašanja, v kolikšni meri nanj vpliva to, kar bere. Branje v mladosti ni ključno samo zaradi širjenja besednega zaklada, kot bi si morda mislili. Seveda je zaželeno, da šolarji poznajo nekoliko več izrazov kot samo tiste, ki so se jih naučili ob gledanju risank ali igranju igric, a prav tako kot za bogatenje jezika je branje ključno za spodbujanje koncentracije. In ne, prebiranje tvitov ali statusov vaših Facebook prijateljev tu žal ne šteje.