TIM BARRY: RAISING HELL & LIVING CHEAP: LIVE IN RICHMOND

TIM BARRY: RAISING HELL & LIVING CHEAP: LIVE IN RICHMOND

Radio Študent, 9. oktober 2014 ― Chunksaah, 2014   »Moje ime je Tim Barry, prihajam od tukaj, iz Richmonda, Virginije. Vsi, ki ste prišli od daleč na ta koncert; dobrodošli v tem lepem mestu«. To so preproste besede, s katerimi Tim Barry, folk punk klatež, začne svoj koncertni set v klubu The Camel, ki ga bomo poslušali v nocojšnjem terminu oddaje RŠ Koncert. Celoten set pred štiristoglavo množico je ujet na živi plošči, ki nosi naslov »Raising Hell & Living Cheap: Live in Richmond, Virginia«, maja pa jo je izdala založba Chunksaah Records iz New Jerseya. Tim Barry je eden vidnejših ameriških folk punk izvajalcev, ki je v svoji samostojni karieri izdal pet dolgometražnih albumov. Seveda ne gre za še enega izvajalca, ki je zaradi trenda presedlal na rustikalnejše in preprostejše viže, tako zelo popularne tudi v širši ameriški punk rock sceni. Tim Barry se je s svojo neposrednostjo in preprostostjo proslavil že kot frontmen kultnega richmondskega punk rock benda Avail. Ko so te nehali igrati, je vzel v roke akustično kitaro, zbral okoli sebe prijateljske glasbenike in posnel neverjetne pesmi in albume, ki so jih feni punk rocka ter ameriških tradicionalnih godb vzeli za svoje. Iz pesmi vejejo upanje in ljubezen, odkritost, jeza in razočaranje. Tim Barry, ki je pravi pripovedovalec zgodb, ne pridiga, svojega nekonformizma ne predstavlja kot edinega zveličavnega, težave razgalja pred poslušalci in poslušalkami. Ne pravi, da ima odgovor na vse, ima pa svoje mnenje, ki si ga ne pusti vzeti. Ker gre za energičnega in neposrednega posameznika, so tudi njegovi živi nastopi vedno težko prekosljivi. Večina drugih folk in country izvajalcev, zasidranih v punk rock sceni, lahko samo opazuje s strani odra in se uči. Obiskovalke in obiskovalci pod odrom pa se z lahkoto poistovetijo z njegovimi z življenjem obrušenimi pesmimi, ki jih z njim prepevajo in kričijo ter se z njim pogovarjajo. Prav tako izgleda tudi koncertni set, ujet na plošči »Raising Hell & Living Cheap«. Gre za 14 pesmi, ki jih je
Ko se zgodi nepričakovano...

Ko se zgodi nepričakovano...

Radio Študent, 9. oktober 2014 ― Ker je mali, čupavi tik pred zdajci izvedel, da se današnji dan ne bo razpletel po pričakovanjih in bo nekaj pripravljene muzike romalo v prihodnjo edicijo, se je znašel in na hitro poslal izbrano muziko, ki jo vestno posluša zadnja leta na radio. Kajpak s kakim presenečenjem in z na hitro postavljenim vrstnim redom. Na drugi strani linije tehnična služba izpod delovnega čela gospodiča 359-ke vklaplja svoje miksaške sposobnosti in japanca, ki radi zanj. Cuckov kotiček Ob tokratni Cuckovi epizodi zadovoljno prikimava tudi jebeni R. Kelly, saj jo bo s svojim vokalom počastila njegova bivša žena Aaliyah. Pisalo se je leto 1997, ko so brooklynški vojaki Boot Camp Clik navrgli promo single, ki ga predstavljamo tokrat. "Night Riders" v sodelovanju s preminulo Aaliyah naj bi sprva izšel na založbi Priority, vendar je zaradi standardnih frk na relaciji založba - rapper na plano pricurjal preko domačega Duck Downa. Še tale dodatek - na b strani singla je zapisan possee cut "Bootcampian Champians", klasična BCC napohancija. Bucktown do Tokia! Playlista:  1.) ROC MARCIANO: Pistolier 2.) BISHOP NEHRU: Lemon Grass 3.) VIKTOR VAUGHN: Saliva 4.) SCHOOLBOY Q: Raymond 1969 5.) KENDRICK LAMAR: Swimming Pool (Drank) 6.) PUSHA T ft. KENDRICK LAMAR: Nosetalgia 7.) ACTION BRONSON: Shiraz 8.) BCC ft. AALIYAH: Night Riders 9.) DOPPELGANGAZ: Barbiturates 10.) ODDISEE: Ready To Rock 11.) SHAWN JACKSON: Feelin' Jack 12.) JOEY BADA$$ ft. CJ FLY: Hardknock 13.) JAY ELECTRONICA: Exhibit C 14.) KANYE WEST: Dark Fantasy 15.) PHAROAHE MONCH ft. BLACK MILK, DJ PREMIER & SEAN PRICE: The Matrix 16.) RATKING: Canal 17.) GANGRENE ft. KOOL G RAP: Gladiator Music 18.) KILLER MIKE ft. EL-P: Butane (Champion's Anthem) 19.) PRODIGY & ALCHEMIST: Breeze 20.) DOMO GENESIS & ALCHEMIST ft. EARL SWEATSHIRT, VINCE STAPLES & ACTION BRONSON: Elimination Chamber 21.) ROCKO ft. RICK ROSS & FUTURE: UOENO 22.) SPARK MASTER TAPE: Charlies Epizode 23.) KEVIN GATES: Twilight  
Univerzalna občinska himna

Univerzalna občinska himna

Radio Študent, 9. oktober 2014 ― Čeprav smo ob podpori lastni komisarki zamudili odlično priložnost, da končno stopimo skupaj, bo to enkrat vendarle treba storiti. Muzikal bo državotvorno ponudil novo priliko za poenotenje. Po lokalnih voltvah je čas da vsaj nekoliko zacelimo razdrobljenost domovne, zato bomo v tokratni oddaji skomponirali univerzalno občinsko himno za vseh 212 slovenskih občin, kar bo občutno znižalo postavke za občinske simbole. Hkrati tudi predlagamo naj se preostanek sredstev nameni za nekaj, kar občani bolj potrebujejo. Na primer za z barvnimi žarometi osvetljene fontane. Premierno vodite zlate prste maestra Gorskega v Muzikalu radiev Študent!  
... beli šum ...

... beli šum ...

Radio Študent, 9. oktober 2014 ― V tokratni oddaji poslušamo pretanjeno elektroakustično godbo kanadskih improvizatorjev in zvočnih umetnikov, tria D.O.R. v sodelovanju z CRYS COLE s plošče Hestekur, sledimo mehkemu belemu šumu JAMIEJA DROUINA s plošče Two Works For White Noise ter okoljskemu šumu plošče Wuritagu  francoskega mojstra subtilnih zvočnih zajetij FREDERICA NOGRAYA ... D.O.R.: Hestekur (Caduc, 2014) Jamie Drouin- modularni sintetizator zvok, radio; Lance Austin Olsen- podn kitara, ozvočeni predmeti; Mathieu Ruhlmann- gramofon, motorčki, ozvočeni predmeti; Crys Cole- kontaktni mikrofoni, predmeti;; Caduc JAMIE DROUIN: Two Works For White Noise (Infrequency Edition, 2014) Jamie Drouin- kompoziciji, beli šum, zvočniki, ...;; Infrequency Editions FREDERIC NOGRAY: Wuritagu (Taalem, 2014) Frederic Nogray- kompozicija, terenski posnetki;; Taalem
Top 10 – September 2014

Top 10 – September 2014

Podoba-Glasba, 9. oktober 2014 ― Nazaj v šolo! Čeprav je v mesecu septembru izšlo kar nekaj zelo dobrih videospotov uveljavljenih izvajalcev (La Roux, Jack White, Pharrell Williams itd.), pa si človek kar ne more pomagati, da ne bi dal priložnost tistim bolj zanimivim, a manj znanim imenom. Ta so v preteklem mesecu zares ponudila vrsto nenavadnih pristopov. Vzemimo Circles skupine […]
Lobistični raj(h) v Bruslju

Lobistični raj(h) v Bruslju

Radio Študent, 9. oktober 2014 ― V času, ko se zaključujejo zaslišanja kandidatov za mesta evropskih komisarjev, je slovenski medijski prostor okupirala saga o komisarski kandidaturi Alenke Bratušek. Ob vsej zliti gnojnici čez našo bruseljsko deklico pa so v temi ostale kandidature mož in žena, ki naj bi zasedli najpomembnejša mesta izvršne oblasti v Evropski uniji. Hiter pregled imen in ozadij, ki se skrivajo za njimi odstira zaveso nove sestave Evropske komisije, ki se je še vedno nesposobna spopasti z močjo velikega kapitala, ki ukrivlja sestavljanje evropske zakonodaje po lastnem interesu. O seznamu spornih kandidatur več sodelavka inštituta Corporate Europe Observatory Vicky Cann. Izjava v posnetku.   Eno od najbolj kontroverznih imen je britanski kandidat Johnatan Hill, član torijcev, ki je soustanovil svetovalno podjetje Quiller Consultanat, ki trenutno zastopa težkokategorno finančno korporacijo HSBC. Hill je, absurdno dovolj, prevzel sektor za finančno stabilnost in storitve. Nadaljuje Cann.   Izjava v posnetku. Pomembna tema, ki bo zaposlila evropsko komisijo v naslednjem letu je Transatlantski trgovinski sporazum bolj znan pod kratico TTIP. Kaj lahko pričakujemo od nove evropske komisije? Izjava v posnetku. Močan lobističen vpliv Evropski komisiji ni tuj. Omeniti je vredno delo takozvanih strokovnih skupin, ki sodelujejo z Evropsko komisijo pri pisanju evropske zakonodaje. Preko takšnih skupin so največje finančne korporacije neposredno uveljavile kapitalski interes in spremenile zakonodajo, ki ni sposobna učinkovito regulirati gibanje finančnih tokov, če izberemo zgolj en sektor. Na kak način vpliva zasebni interes v institucijah Evrope pove Vid Doria, generalni sekretar Transparency International Slovenia. Izjava v posnetku. Politična mešetarjenja s funkcionarskimi mesti so svoja plat lobistične prakse. Stranke svojo podporo pogosto pogojujejo z uslugo na drugi strani. Tako je svoje mesto nastopil tudi trenutni predsednik Jean-Claude Juncker, po njegovih s
Framework #482

Framework #482

Radio Študent, 9. oktober 2014 ― This edition of framework:afield has been produced by regular framework contributor Mark Vernon. For more information seehttp://www.meagreresource.com.   The Sound of Lochaber Produced by Mark Vernon and London Fieldworks. ‘The Sound of Lochaber’ is a distillation of a six-part radio series by the same name originally created for ‘Remote Performances’ – a daily live broadcast on Resonance 104.4fm. Each days schedule was relayed live to London by satellite from ‘Outlandia’, a unique artists’ field-station in Glen Nevis, Lochaber, Scotland. The Sound of Lochaber merges field recordings and voice interviews into a radiophonic soundscape intended to capture creative interactions with the land, its history and people and tensions between nature, industry, tourism and heritage. It also serves as a timely reflection on contemporary ideas of remoteness. Recordings used in the creation of this piece included: The Jacobite steam train from Mallaig to Fort William; interior recordings in carriages, out of the windows, rattling tea cups in the first class compartment, metal bins, close-up of the plughole in the toilets, exterior close-ups of the engine and steam valves. The Rural Education Centre, Torlundy, Fort William; butter churns, Lola the artificial cow, bee smoker, cow bells, metal bucket, children singing. The Arisaig Highland Games; bagpipers, laser clay pigeon shooting, running races, fair games, musicians warming up, highland dancing competition and P.A. announcements. Duck breasts smoking at the Glen Uig Smoke House, the dying embers of a wood fire, ‘Cheep’ the bantam hen chick pecking at bread crumbs, the ‘singing sands’ on the beach of Loch Ailort, workmen hammering, an idling train at Mallaig station, zip slides at Nevis Range, the Nevis Range mountain gondola, water lapping the shores of Loch Linnhe and Loch Ailort, paddling a canoe in the sound of Arisaig (hydrophone and stereo recordings), swallows feeding their young, loading whisk
Metelkove ne damo, drugi del

Metelkove ne damo, drugi del

Radio Študent, 9. oktober 2014 ― Neumorni londonski levičar Ken Loach v svojem zadnjem filmu Jimmyjev dom polje razrednega boja oziroma razredne vojne prestavi h kulturi v ožjem smislu besede: Za kulturo je na Irskem zadolžena katoliška cerkev in pika, ne pa "polpismeni rdečkarji", kakor so aktivisti, aktivitske označeni v filmu. Cerkev in država sta družno sposobni, kot dobro vidimo, vsako drugačno oziroma "ne-svoje" kulturno poslopje in dejavnost tudi požgati, poteptati, uničiti, če je le treba, uporabnice in uporabnike te drugačne kulture pa nagnati nazaj v spretno nadzirane domače čumnate in navadne krčme, ker delavnice, seminarji, bralni krožki in vsaktedenski sproščeni ples seveda presegajo ambicije navadnega duhovnega bitja, ki naj bi bilo skromno, nevedno in bogaboječe. Zveni znano? Film Jimmyjev dom je naravnost poučen, glede na stanje stvari v domačih logih, Kajpak tudi v alternativni kulturi, ki je tačas pod hudimi pritiski. Priča smo popolni ignoranci in nerazumevanju, kaj naj bi alternativna kultura sploh bila. Zdi se, ko da je marsikomu popolnoma vseeno za dosežke, za doprinos skupnosti v zadnjih desetletjih, zdi se, ko da je na tisoče člankov in prispevkov – tudi na pričujočem radiu, tudi od osebe, ki vam zdaj govori, navsezadnje – sfrlelo nekam v luft. Ko da nedavni dogodki v K4 in KUDu France Prešeren niso dovoljšnje opozorilo, če že večinski spomin ne seže 25, 30, 35 let nazaj, da bi prebivalstvo vedelo, kako se rečem streže in da alternativna kultura ni nekaj, kar je lahko na repertoarju ali pa ne, pa se potem naslednje leto spet rodi. Iz pepela ali česar koli že. Nak, alternativna kultura je razredno najobčutljivejši segment kulture, kar preprosto pomeni, da so tudi njeni prostori, njena dejavnost na udaru bolj ko kakšna druga kultura, znotraj sebe pa zahteva izjemno predanost, zaupanje, solidarnost in tovariško kritičnost, sicer je bodisi navaden ništrc ali pa zgolj imitacija nekega drugega, največkrat poljubnega kulturno-ekonomskega programa. Kako je mogoče, da se
AKADEMSKIH 15 BREZ KOMENTARJA

AKADEMSKIH 15 BREZ KOMENTARJA

Radio Študent, 9. oktober 2014 ― Tokratni pregled aktualnih dogodkov iz akademskega sveta začenjamo v Bruslju, kjer je dvatisočglava študentska množica pretekli teden protestirala proti varčevalnim ukrepom v visokem šolstvu. Flamska vlada naj bi proračun za izobraževanje zmanjšala za 190 milijonov evrov, študenti pa opozarjajo na posledično slabšanje kakovosti izobraževanja in povečevanje neenakosti. Tisti brez finančne pomoči trenutno plačujejo 620 evrov vpisnine za posamezen letnik študija, vendar naj bi se ta v prihodnosti povzpela celo na 1000 evrov. Študente je pred demonstracijami sprejela flamska ministrica za izobraževanje Hilde Crevits, ki je srečanje ocenila kot konstruktivno, vendar pa je navkljub kritikam s strani študentov dejala, da je dvig vpisnin zelo verjeten. Študentje, nezadovoljni z odzivom ministrice, bodo protestniške akcije nadaljevali, pri tem pa poudarjajo, da varčevalne ukrepe že sedaj občutijo s trenutnimi previsokimi vpisninami in nezadostnim številom profesorjev in asistentov.   Nadaljevali se bodo tudi študentski protesti v Srbiji. Ta teden so na protestih v Nišu in drugih srbskih univerzitetnih mestih opozarjali na nujnost spremembe noveliranega zakona o visokem šolstvu, ki s korenitimi spremembami resno ogroža kvaliteto tamkajšnjega študija. Prihodnji teden v sredo bodo študentje z vseh fakultet na protestu pred Filozofsko fakulteto v Beogradu med drugim zahtevali financiranje petega letnika študija iz proračuna, prenehanje zmanjševanja sredstev za magistrski študij, šest izpitnih rokov in pravico, da študenti, ki so s študijem pričeli leta 2006, študij zaključijo v skladu s takratnim statutom.   V času študentskih volitev v Ljubljani pa se je predsednik Študentske organizacije Univerze na Primorskem Seit Demiri odločil za lasten lokalni politični angažma. V študentsko-županskem predvolilnem incidentu v Žusterni, o katerem so drugi mediji že poročali, naj bi Demiri, ki je očitno tako študentski funkcionar kot tudi podpornik kandidatke za koprsko žup

Nobelova nagrada za literaturo za Patricka Modiana

Misli, 9. oktober 2014 ― Stockholm, 9. oktobra (STA) – Nobelovo nagrado za literaturo prejme francoski avtor Patrick Modiano, je danes v Stockholmu sporočila Kraljeva švedska akademija. Akademija je Modiana nagradila za “umetnost spomina, s katero je obudil najbolj nedoumljive človeške usode in razkril vsakdan okupacije”, piše v utemeljitvi nagrade. Kot je po pisanju tujih tiskovnih agencije dejal predstavnik akademije […]
Nobelov nagrajenec za književnost 2014: Patrick Modiano

Nobelov nagrajenec za književnost 2014: Patrick Modiano

Airbeletrina, 9. oktober 2014 ― Imamo novega Nobelovega nagrajenca za literaturo. Ne, ni Philip Roth in ni Haruki Murakami, letošnji lavreat švedske akademije je francoski pisatelj Patrick Modiano, ki je na Guardianovi lestvici favoritov za Nobelovo nagrado 2014 z dvema odstotkoma glasov zasedel častno zadnje mesto. Ker ga v slovenskih berilih za osnovne in srednje šole ni bilo moč najti, gre sklepati, da je slovenska bralna publika spet tik pred tem, da v svoja srca spusti avtorja, za katerega je prvič slišala danes ob enih popoldne.
Kronika ptiča navijalca: Murakamijevo branje Orfeja

Kronika ptiča navijalca: Murakamijevo branje Orfeja

Konteksti (Tomaž Bešter), 9. oktober 2014 ― Kronika ptiča navijalca je zadnje prevedeno delo Harukija Murakamija, na voljo v slovenskem jeziku. Seveda ne gre za zadnje Murakamijevo delo, kajti napisano je bilo že pred 20 leti. In, nekako tako, kot ne boste Laphroaiga ponudili nekomu, ki ni vajen resnih enosladnih škotov, najbrž tudi Kronika ni delo, ki bi bila najprimernejša za nekoga, ki ni vajen Murkamijevega sveta. A ta najbrž je le predpostavka, ki jo lahko preberete tudi kje drugje. Resnica je lahko povsem drugačna. Lahko je tudi nezmotljiva v tisti sproščenosti, ki čarovniško povleče niti iz sveta domišljije enega največjih pisateljev, jih nekje pred tvojimi očmi, čeprav ne veš natanko kje, spretno zveže v nerešljiv klobčič. Takrat, ko je narejen, je urok že popoln in tvoje oči ima pisatelj posihdob negibno na sebi. Težko greš proč, nekaj povsem neprekosljivega je na načinu, kako gibko se te niti ponovno razpletajo in zapletajo hkrati. Kronika ptiča navijalca je Murakamijeva klasika, vsaj v tem nezmotljivem in privlačnem slogu, ki ga uspe voditi skozi celotno, skoraj 700 stransko knjigo.  (vir slike: mladinska.com) Kronika se zdi relativno kompleksno delo. Bralec bo lahko užival v pripovedi, v branjih spominov, podajanju zgodbe preko pisem in časopisnih člankov. Razgibana zgodba v kateri se, roko na srce, ne izmenja prav veliko oseb. Razvrednotenje zgodbe, ki bi temeljila na mnogih osebah, v katerih se bralec zlahka izgubi, je nakazal že Murakami sam, ko je s povsem cinično brezbrižnostjo večino stranskih oseb poimenoval z imeni, ki običajno niso označevalci osebnih lastnih imen. Priložnost bo brati o Kreti, Malti, Kumini, Cimetu. Osebe, ki v svoji pomembni vlogi v romanu niso pomembne zaradi svojih imen, temveč zaradi tega kar so. In če velja formula, da je ime označevalec, ki s svojo negativno naravo poskrbi za ločitev od drugih, potem velja, da je na teh osebah nekaj občega. Murakamijevo izvajanje je temu seveda popolnoma nasprotno. V Kreti, Malti, Kumini in Cimetu ni prav nič občega. Od vs
še novic