Radio Študent, 14. oktober 2014 ― Ponovno je prišel tisti čas v letu, čas, ko imamo veselje izvedeti, kdo je prejel letošnjo Nobelovo nagrado za mir. To je tista izmed Nobelovih, ki naj bi bila najbolj prestižna in katera ujame največ pozornosti svetovne javnosti. Letošnja prejemnika sta kar dva, in sicer Malala Jusafzaj ter indijski aktivist Kailash Satyarthi, pri čemer se bomo danes osredotočili na prvo-omenjeno, Malalo, pakistansko 17-letnico, ki je postala najmlajša dobitnica nagrade. Konkurenco drugih kandidatov naj bi premagala s svojim neumornim bojem za pravico do izobrazbe vseh otrok, s poudarkom na deklicah, katerim je ta pravica bolj pogosto odvzeta. Ravno zaradi svojih aktivnosti na tem področju in slabega slovesa, ki si ga je s tem pridobila pri lokalno delujočih talibanih, je bila pri svojih 14-ih letih ustreljena, ter poslana v Veliko Britanijo na zdravljenje in v svet slave. V treh letih je tako preživela potovanje od prej neznane pakistanske najstnice do Nobelove nagrajenke. Podatki, s katerimi smo soočeni v njenem primeru, informacije, ki so nam posredovane s strani medijev, jo večinoma opisujejo kot mlado borko za človekove pravice. In to ne le človekove pravice na sploh, ampak predvsem pravico do izobrazbe, torej tisto sveto pravico, katero z veseljem promovirajo mednarodne organizacije, tisto univerzalno in neproblematično. Prav taka je slika, ki je bila o Malali ustvarjena - univerzalna, neogrožujoča, enodimenzionalna. Slika, ki jo lahko vsakdo vzame za svojo in pri tem uživa v lastni odprtosti in podpori. Da pri tem Malala redno opozarja tudi na dejstvo, da je temeljnega pomena direktno nasloviti revščino ogromnega dela svetovnega prebivalstva, se prikladno pozabi. Podoba je bila ustvarjena s selektivnim podajanjem informacij, pri čemer se večinoma ignorira predvsem njena politična prepričanja, ter s tem spregleda Malalo, človeka več razsežnosti in pogledov. Malala seveda v tem procesu oblikovanja všečne podobe, ki poteka zadnja tri leta, ni bila predmet iz plast

Radio Študent, 14. oktober 2014 ― Univerzitetno osebje napoveduje nove proteste zoper restriktivno univerzitetno politiko egiptovskega predsednika Fataha al-Sissija. Napoved sledi izbruhom študentskih demonstracij v nedeljo, ki so se zgodile na številnih univerzah, med katerimi sta tudi dve večji univerzi, univerza v Kairu in univerza al-Azhar. Začetek šolskega leta je spremljalo uničevanje detektorjev za kovine in podpora odstavljenemu predsedniku Mohamedu Morsiju, čemur so sledili tudi spopadi s policisti. Spomnimo, da je po številnih univerzitetnih protestih, ki so se imeli zgoditi leta 2013 po prevzemu egiptovske politične oblasti s strani vojske, trenutna politična garnitura postavila dodatno obzidje okrog univerzitetnega kampusa in inštalirala video kamere ter detektorje za kovine. Prav tako je bila najeta zasebna varnostna agencija, ki pregleduje študente, al-Sisi pa je sam pričel imenovati vodilno univerzitetno osebje, ki je imelo pooblastila izključevanja študentov in ostalih zaposlenih. Nepotrjena poročila prav tako navajajo aretacije 40-ih študentov in organizatorjev protesta, ki so se zgodile pred nedeljskimi demonstracijami.   V goratem severnem predelu Afganistana je bilo ubitih najmanj 22 ljudi. Talibani so iz zasede napadli afganistansko režimsko vojsko. Poleg 22 mrtvih so talibani ugrabili 8 in ranili 7 predstavnikov režimske vojske. Ta zaseda je bila povod za kasnejše vojaško obračunavanje, ki je trajalo nekaj ur in pustilo 23 smrtnih žrtev na strani talibanov. Prav tako je včeraj samomorilec v zahodnem delu glavnega afganistanskega mesta sprožil bombo v bližini Natovih vojaških konvojev. Ta napad je terjal smrt enega afganistanskega civilista in 3 huje ranil. Letos naj bi se ameriška vojska dokončno umaknila iz Afganistana in pustila režimsko vojsko, da sama brani baze, postavljene s strani Američanov. Te baze pa režimska vojska težko brani zaradi pomanjkanja discipline in notranjih izdaj. Talibani pa so po drugi strani močnejši kot na začetku vojne leta 2001. Po naj

Radio Študent, 14. oktober 2014 ― Evropska unija je v ponedeljek sprožila operacijo, ki so jo nekateri poimenovali Mos Maiorum. Gre za masivno policijsko operacijo v kateri sodeluje petindvajset evropskih držav, ki poskuša poiskati, zadržati in morda tudi deportirati migrante brez ustreznih dokumentov. Besedno zvezo Mos Mairum so si nevladne organizacije sposodile iz besedišča antičnega Rima. Dobesedno bi to besedno zvezo prevajali kot način starešin. V tej štirinajst dnevni operaciji naj bi sodelovalo do 20.000 policistov iz vseh petindvajsetih držav, ki bodo nadzorovali glavne avtobusne in železniške postaje. Točni podatki o številu migrantov brez dokumentov sicer ne obstajajo, a se nekatere ocene gibljejo med 150.000 in 450.000 ljudi. Več o operaciji nam povesta Karl Kopp iz organizacije Pro-Asyl in Caroline Intrand iz organizacije Frontex exit. Link z informacijami o poročevanih točkah nadzora: http://map.nadir.org/ushahidi/ http://www.statewatch.org/news/2014/oct/migrant-hunt.htm