Novice

aktualno

Pravljična urica

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 25. november 2014 ― Minuli torek smo v Občinski knjižnici Prebold prebirali pravljico, ki je govorila o prehladu in bacilih. Vsi smo že bili kdaj bolani, zato smo iz lastnih izkušenj ponovili, kaj se v telesu takrat dogaja. In ker se bližajo vedno bolj hladni dnevi, smo si naredili skodelico, s katero si bomo lažje skuhali topel čaj, ki nas bo ogrel in nas držal pri zdravju. V decembru bomo pravljično uro s poustvarjanjem prestavili na predzadnji torek v mesecu. Pridite, veselo bo.
ISIS 4.DEL

ISIS 4.DEL

Radio Študent, 25. november 2014 ― Društvo cinikov predstavlja strip ISIS: 4. del Pod vodstvom kalifa oziroma cesarja Black devila in generalmaršala Janše so islamski uporniki zasedli tudi Reko in jo priključili kalifatu. Nemudoma so uničili tamkajšnjo Nadškofijo in islamski kalif oziroma cesar je dejal: kje so vozila z opijem, da jih pošljemo v Liberijo in druge Afriške države okužene z ebolo, denar pa bomo porabili za orožje, saj za ekspanzijo do portugalske potrebujemo še nekaj dodatnega orožja. Babajić je pripomnil: počutim se kot v štirinajstem stoletju! Neki Islamski borec je dejal: čez pet minut bodo v Reki, kar pa se tiče nabave orožja z denarjem od prodaje opija, pa je najbolje, da to prevzame osvobojeni Generalmaršal Janša. Ta je dejal: Patria ima kar dobro robo, to vem iz lastnih izkušenj! Malo dumpinga in smo na konju! Naložili so ladje in jih pod krinko Amnesty international poslali v Nigerijo, od koder bo opij v Liberijo in druge države okužene z ebolo dostavila skupina Boko Harem. Babajić je Liberijo že obvestil, da je opij boljši za ebolo od novega eksperimentalnega zdravila iz Zahodnih držav. Liberija pa bo plačala pošiljko iz mednarodne denarne pomoči. Nato so začeli množično siliti ljudi v Reki, da so sprejeli islamsko vero in zlivali stran alkohol ter zapirali trgovine z žensko konfekcijo in brutalno ter javno kaznovali njihove lastnike v opozorilo drugim. (soundviolence) Eden od islamskih borcev je dejal: vidite, kaj se vam lahko zgodi, če se ne boste ravnali po šeriatskem pravu. Ob petkih morajo biti tržnice čisto prazne, saj to ni dan za prodajo. Kalif black devil je upornikom naročil, naj izobesijo zastave Islamske države po institucijah v Reki. Medtem so Reko bombandirala kanadska letala in pri tem ubila 20 civilistov in 2 upornika. Nato so islamski uporniki začeli z enim od ugrabljenih novinarjev snemati propagandni prispevek o tem, kako lepo se godi ljudem v Ljubljani, odkar spada pod kalifat. Vsi na posnetkih so bili zelo zadovoljni, saj

Pravljična ura

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 25. november 2014 ― Bila je huda zima. Tako huda, da je še sonce le slabotno mežikalo nad belo pokrajino. Na veji so sedele tri vrane. Zeblo jih je. Opazovale so otroke. Otroci so ležali v snegu in mahali z rokami in nogami, kot da bi imeli krila. Le kaj so počeli … Tudi mi bi. Angele v snegu. A snega ni. In da naša pravljica ne bi bila tako pusta in siva, smo jo z drobnimi, belimi angelčki naredili belo in veselo. Pazili bodo na nas. Mi pa bomo z njimi okrasili okna, vrata ...
OM 30 - Bolesław Wawrzyn / Michał Turowski / BDTA.pl

OM 30 - Bolesław Wawrzyn / Michał Turowski / BDTA.pl

Radio Študent, 25. november 2014 ― * www.bdta.pl / http://bdta.bandcamp.com/ * Michał Turowski *Boleslaw Wawrzyn - "hates when we try to call him an artist because as he repeats continually "artists, they are in galleries." During every conversation he always emphasized that he is "only a bored, retired miner". One day, by chance at a railway station he bought a book on the broad aspects of parapsychology. He read there about the phenomenon of Kirlian photography. According to people who work on that subject, it allows you to register the aura of a living being on a film. Under the influence of that book, he began to wonder about the aura of leaves and trees. What they would tell us, what they would like to share with us, if they could?   After some time, armed with a MiniDisc he started to capture sounds of surrounding forests and record nature. Basically, he listened to trees and silence. After some time, the idea evolved and places of executions and suffering were recorded. MiniDisc was replaced by equipment of a slightly better class, and forests gave way to sites where plants and monumental trees standing for many years are often the only remaining witnesses to the atrocities that had occurred there. The witnesses most exact, who saw everything and everybody that was there to be seen... On the other hand we also find in his record archives some of military cemeteries, where unidentified soldiers often rest. For Boleslaw these places are the most charged with mysticism. Being in touch with flora, which - to put it the most brutally and figuratively - grew out of the dead martyrs’ ashes. The tragedy of their deaths gave a new beginning to roots. Since 2009 Boleslaw has recorded several hours of audio material from various concentration camps, sites of mass executions, forest graves, war cemeteries. Deprived of good microphones or any special preparation - he just goes to a specific place and records shorter or longer fragments of the environment. A unique attempt to
Eugene W. Holland in manjšinski marksizem

Eugene W. Holland in manjšinski marksizem

Radio Študent, 25. november 2014 ― ALEŠ: Tvoje raziskovanje se osredotoča na koncept oz. teoretsko polje manjšinskega marksizma [ang. minor Marxism]. Bi lahko zavoljo večje jasnosti za začetek umestil svojo misel v zgodovinski koncept, v tradicijo, s pomočjo katere se je razvil koncept manjšinskega marksizma? HOLLAND: Na to vprašanje lahko odgovorim na dva načina. Prvi je, da rečem, da koncept manjšinskega marksizma najbolj neposredno izhaja iz misli Gillesa Deleuzea in Félixa Guattarija, a obenem tudi iz tiste Louisa Althusserja, saj se na ključnih mestih Deleuze in Guattari z Althusserjem tudi strinjata. Althusserjevo osredotočanje na reprodukcijo bolj kot na produkcijo je v tem smislu pomemben prispevek. To je torej ena linija misli, Deleuze in Guattari ter Althusser. Branje manjšinskega marksizma, ki ga predstavljam, v večini izhaja iz misli treh omenjenih filozofov, vendar je utemeljeno tudi na branju prvega dela Kapitala, kjer menim, da moramo razumeti zadnji del prvega dela – ki je posvečen prvotni akumulaciji – kot zaključek knjige in ne zgolj nekaj, kar je pridodano na koncu, temveč resnično kot zaključek. Imamo torej predstavitev, tj. dialektično predstavitev blagovne oblike in njenega razvoja, zadnja poteza, ki jo Marx naredi, pa je njegovo razkritje, da vse temelji na odnosih moči, izkoriščanja in politike. Po mojem mnenju je ekonomija postavljena v politični okvir, ki poudarja prvotno akumulacijo, poudarja predpogoje za delovanje kapitalizma. Manjšinski marksizem se osredotoča ravno na te predpogoje kot temelje politične, transformativne strategije. 
Vloga izraelske okupacije Palestine na mednarodno politiko

Vloga izraelske okupacije Palestine na mednarodno politiko

Radio Študent, 25. november 2014 ― Na Fakulteti za družbene vede je potekala okrogla miza z naslovom “Palestina med nami”. Fokus okrogle mize je skušal prelomiti s paradigmo diskurza o Palestini, ki se osredotoča predvsem na način okupacije Palestine s strani Izraela in vlogo mednarodne skupnosti pri tem. Skušali so zastaviti vprašanja o učinkih izraelske okupacije na druga geografska območja, njeni vlogi na radikalizacijo islama in vpliva na civilno družbo, ki temu nasprotuje. Na okrogli mizi je spregovoril irski novinar David Cronin, poznavalec Bližnjega vzhoda Primož Šterbenc in aktivistka gibanja BDS Slovenija Barbara Vodopivec.  

[FILM/TV: LIFFe] Kratkica o izbranem filmu iz sklopa Panorama svetovnega filma: Prosti pad / Szabadesés (rež. György Pálfi, Zsófia Ruttkay, 2014): +

Koridor, 25. november 2014 ― IMDb: http://www.imdb.com/title/tt3671480/Prosti pad je niz kratkih impresij iz življenja prebivalcev stanovanjskega bloka, povezanih v celoto s poskusom samomora starejše gospe, prav tako stanovalke iste stavbe. Okvirna zgodba je izvirna in odlično izvedena, vendar služi le kot skelet za sosedske zgodbe, ki jim je skupna samo šokantnost. Nekatere se poslužijo le prijetno zabavnega nadrealizma, spet druge pa nas popolnoma razorožijo, na primer z grafičnim prikazom nekoliko drugačnega poroda ali pa s temačno prezenco krave pri jedilni mizi. Film odlikuje izvirna kamera, še posebej pa izstopa glasbena podlaga brazilskega izvajalca Amona Tobina (Ninja Tune), ki je z režiserskim duom sodeloval že pri Taksidermiji (Taxidermia, 2006). Filmu gre očitati le nekoliko pretirano neuravnovešenost podzgodb, saj nekatere zares izstopajo, ostale pa v primerjavi z njimi preprosto zbledijo. S Prostim padom vzpon na streho stanovanjskega bloka postane sprehod čez vse, kar ljudje počnemo – in česar ne.Andraž MeleTrostopenjska lestvica: +, o, -

[FILM/TV: LIFFe] Kratkica o izbranem filmu iz sklopa Predpremiere: Birdman (rež. Alejandro González Iñárritu, 2014): +

Koridor, 25. november 2014 ― IMDb: http://www.imdb.com/title/tt2562232/Rotten Tomatoes: http://www.rottentomatoes.com/m/birdman_2014/Michael Keaton si je superjunaški kostum nadel leta 1989 in 1992: obakrat je igral Batmana. Letošnji Birdman pa zanj ne pomeni vnovičnega okušanja stare slave (čeprav še zmeraj najboljšo vlogo zadnjih let). Ni, kot namiguje ime, posnet po stripovski predlogi; nov film mehiškega režiserja Alejandra Gonzáleza Iñárrituja je prej nekakšna meta-narativna črna komedija, ki venomer niha med zelo dobrim in odličnim in pogosto kar poka od energije ter ne dopušča mežikanja: kamera se noče in noče umiriti, ko likom sledi vsepovsod, šale pa prihajajo tako bliskovito, da, če nam uspe ujeti vse, ne vemo, kateri naj se pravzaprav smejimo.Tragikomična zgodba o propadlem hollywoodskem zvezdniku, ki vse stavi na režijo gledališke igre, nagovarja k samosvojemu odnosu do življenja in nas krepko navdihne, četudi nam pravzaprav sporoča, da se mora igralec dandanes ob odrskem samomoru tudi zares ustreliti v glavo, če pričakuje odziv občinstva.Aljaz Vogrin(http://koridor-kriziscaumetnosti.blogspot.com/)(https://twitter.com/Koridor2014)Trostopenjska lestvica: +, o, -

[FILM/TV: LIFFe] Kratkica o izbranem filmu iz sklopa Ekstravaganca: Otožno razdejanje / Blue Ruin (rež. Jeremy Saulnier, 2013): +

Koridor, 25. november 2014 ― IMDb: http://www.imdb.com/title/tt2359024/Rotten Tomatoes: http://www.rottentomatoes.com/m/blue_ruin/Precej redki so filmi, ki zlezejo pod kožo, še krepko preden se filmsko dogajanje sploh požene v tek. Otožno razdejanje je natanko to: film, ki šokira, vendar ne toliko s skorajda naturalističnimi prizori nasilja in krvi, temveč predvsem s pogledom, z očmi protagonista Dwighta (Macon Blair). Prvo tretjino filma besede tako sploh niso potrebne, pa tudi v nadaljevanju je prav igra M. Blaira tista, ki poenoti in mojstrsko uravnovesi elemente, ki bi sicer lahko delovali precej klišejsko. Kot konglomerat klasičnega trilerja maščevanja, nekoliko grotesknega (anti)junaka in črnohumornih vložkov, film preprosto funkcionira. V veliki meri tudi spričo izvirne tematizacije principa »zob za zob«, kjer se kljub temu, da je atmosfera filma izrazito nemoralistična, nikakor ne znajdemo onstran dobrega in zlega.Jasna Levanič(http://koridor-kriziscaumetnosti.blogspot.com/)(https://twitter.com/Koridor2014)Trostopenjska lestvica: +, o, -

[FILM/TV: LIFFe] Kratkica o izbranem filmu iz sklopa Perspektive: Ritem norosti / Whiplash (rež. Damien Chazelle, 2014): +

Koridor, 25. november 2014 ― IMDb: http://www.imdb.com/title/tt2582802/Rotten tomatoes: http://www.rottentomatoes.com/m/whiplash_2014/Ko se v isti sobi srečata ultra-ambiciozni učenec in ultra-ambiciozni učitelj nastane ultra-velika možnost, da bo prišlo do vnetja in posledično ognja. Če sta oba dovolj vztrajna ter imata jeklene živce in telo, bosta uspela ogenj obvladati. Zgodila se bo mojstrovina, ki je vredna malo več kot njuno ubogo povprečno življenje. Glasbena drama Ritem norosti v vseh svojih stosedmih minutah predstavlja s trnjem posuto pot do glasbene perfekcije. Na tej poti oziroma, bolje rečeno, vlaku smrti je gledalec prikrajšan za ozadje, ki je oba glavna lika naredilo takšna, kot sta, iščoča presežek v mlačnem svetu povprečnosti. Pa vendar, film se ne sprašuje, ali je družbeno in moralno sprejemljivo vse svoje sile usmeriti v karierni uspeh. Če se takim vprašanjem ne izogneš, potem ti nikoli ne bo uspelo. Lahko se ti zgodi tisto najbolj sramotno, kar ima učenec Andrew Neyman (igra ga Miles Teller) izpisano na steni svoje sobe: »If you don't have ability, you wind up playing in a rock band!«Dejan Burgar(http://koridor-kriziscaumetnosti.blogspot.com/)(https://twitter.com/Koridor2014)Trostopenjska lestvica: +, o, -

[GLASBA: tuje] Totedenske kratkice nerecenziranih, a relevantnih aktualnih izidov:

Koridor, 25. november 2014 ― Somewhere off Jazz Street – Wherever It Is: oEnoglasbeniški projekt, ki je svojo precejšnjo plodovitost našel v počasnem, temačnem, pogrebniškem jazzu, z novo plato morda eksperimentira najbolj do sedaj. Tipičnemu ritmičnemu mrtvilu in ustvarjanju srhljivega vzdušja se priključijo bolj rezki, že skorajda industrialni zvoki, šumeči vzorci in večkrat nekompatibilno vsiljeni atmosferični sekalci. Če je poskus novega pohvalen, realizacija ravno ni. T. K.http://somewhereoffjazzstreet.bandcamp.com/album/wherever-it-is (celoten album)The Sad Bastard Book Club – The Crow Nose Quartet's "Carrion, My Wayward Son": +Bend z enimi najdaljših naslovov komadov na današnji sceni bo po svojem zadnjem albumu – če že ni bil prej – poznan bolj po svoji glasbi kot po prvem. Carrion je elastično živa plata, polna energije, žarečega entuziazma do igranja in mnogoterice nenavadnih idej, ki skupaj končajo v neverjetno zreli celoti. Mini pevski zborčki in še bolj mini orkestralne sekcije podprejo bendov enkrat okusno distorziran, drugič folkovsko umirjen zvok ne le v slikanju apokalipse, temveč tudi v kompozicijski izvrstnosti. T. K.https://www.youtube.com/watch?v=vaDQXmtBhAY (skladba »If We Were Half as Clever, We'd Be Twice as Alive«)Trostopenjska lestvica: +, o, -

[FILM/TV: LIFFe] Kratkica o izbranem filmu iz sklopa Panorama svetovnega filma: Pogled tišine / The Look of Silence (rež. Joshua Oppenheimer, 2014): +

Koridor, 25. november 2014 ― IMDb: http://www.imdb.com/title/tt3521134/Rotten Tomatoes: http://www.rottentomatoes.com/m/the_look_of_silence/Dokumentarni svet Oppenheimerjevega najnovejšega filma je v primerjavi s predlanskoletnim žanrsko-tematskim predhodnikom Teater ubijanja (The Act of Killing) zastavljen bolj konvencionalno in predvsem manj teatralično, z zaobrnitvijo perspektive pa zadobi bolj osebno in konfrontacijsko razsežje. Spremljamo okulista Adija Rukuna, mlajšega brata med indonezijskim genocidom v šestdesetih letih preteklega stoletja okrutno umorjenega »komunista«; tako so namreč tamkaj stigmatizirali in pogosto še dandanes stigmatizirajo vse »nezanesljive elemente«. Ta se preko vprašanj, ki so za sogovornike nelagodno globoka, sooči z ostarelimi krvniki, (so)odgovornimi za bratovo smrt, ter se pri tem poskuša prebiti skozi meglo propagandističnih popačenj in sprenevedanj do resnične zgodovine, zlasti pa do kar se le da občega ovedenja nihilistično-destruktivne srčike indonezijske revolucionarne polpreteklosti (v marsičem pa tudi njene »demokratične« zdajšnjosti). Pretanjena virtuoznost, s katero so prepleteni vznemirljivi dialogi, presunljiva živopisnost narave, grozovita otopelost vodij odredov smrti pri filigranskem opisovanju umorov ter ganljivi, pogostokrat že kar ekscesni vpogledi v bolj ali manj tegobno življenje Adijevih več kot stoletnih staršev, bržčas že sama po sebi razgrinja kompleksno umetniško vrednost naslovne stvaritve. V njenem drznem prispevku k razumevanju realnosti indonezijskega zadnjega pol stoletja in posameznih zgodovinskih odločitev pa lahko celo zaslutimo prav posebno epohalnost.Blaž CotmanTrostopenjska lestvica: +, o, -

[FILM/TV: LIFFe] Kratkica o izbranem filmu iz sklopa Ekstravaganca: Zlo za petami / It Follows (rež. David Robert Mitchell, 2014): o

Koridor, 25. november 2014 ― IMDb: http://www.imdb.com/title/tt3235888/Rotten Tomatoes: http://www.rottentomatoes.com/m/it_follows/Mitchellovo Zlo za petami se vselej giblje nekako po robu. Je film, pri katerem se zvesti gledalec grozljivk kar ne more znebiti občutka déjà vuja, ki pa ga hkrati spremlja nenavadna svežina. Če po eni strani pade v kategorijo že dodobra prežvečenih najstniških srhljivk, pri katerih si ne moremo kaj, da ne bi mestoma zavili z očmi ob rahlo banalnih dialogih in prosojnih likih, pa film po drugi stani fascinira z mogočno srh vzbujajočo glasbo, ki mojstrsko gradi suspenz. Mladostniška spolnost – kot rdeča nit filma – je obenem prikazana kot izvor zla in slednjič kot njegovo izničenje. Narava, »kajstvo« zla, ki je protagonistom vselej za petami, ni nikdar prevprašana, kar deluje kot največja slabost in najmočnejša prednost filma. Mitchellova grozljivka tako ne razlaga, temveč primarno gradi na efektu, s čimer gledalca pusti hladnega, obenem pa ga na smrt prestraši.Jasna LevaničTrostopenjska lestvica: +, o, -

[FILM/TV: LIFFe] Kratkica o izbranem filmu iz sklopa Predpremiere: Foxcatcher: Boj z norostjo / Foxcatcher (rež. Bennett Miller, 2014): +

Koridor, 25. november 2014 ― IMDb: www.imdb.com/title/tt1100089Rotten Tomatoes: www.rottentomatoes.com/m/foxcatcherČeprav nima obsežne filmografije, je Miller z obema igranima biografijama (Capote, Moneyball) ujel glavni osebi v njunih (še tako posebnih) bistvih. Intrigo je uspel (po)ustvariti z močjo izvabljanja najboljšega iz igralcev, predvsem pa s prenašanjem fokusa na posamezne značajske ekstreme. S to odliko je v starejšem bogatem čudaku Johnu du Pontu našel popoln košček gline, ki jo je z igralcem Stevom Carellom zbil v uprizorjeno perfekcijo. Obremenjen z otroškimi travmami, nenehnim iskanjem potrditve pri aristokratski materi in sociopatskimi veličinskimi blodnjami samoimenovani zlati orel Amerike na svoje enormno posestvo zvabi uspešnega, a navidez počasnega rokoborca Marka Schulza (presenetljivo fantastičen in tankočuten Channing Tatum). Slednji v njem sprva vidi očeta, ki bi ga uspel rešiti sence starejšega brata, prav tako uspešnega rokoborca, Dava (Mark Ruffalo), a kmalu du Pontove (psihološke) pomankljivosti začnejo uničujoče vplivati na zlahka manipuliranega Marka. Ko se slednji tega zave, se začne vzdušje stopnjevati in s prihodom Dava na posestvo du Pont ciklično ponavljati, varnost (in nekolikšna izpetost in dolgočasnost) v razmeroma nedolžnem sosledju dogodkov pa Miller na tisti pravi točki prekine s pretresljivim bumom, ki zamaje temelje našega pogleda na navidezno nedolžnost ekscentričnosti in nas naredi večno paranoične.Tine KolenikTrostopenjska lestvica: +, o, -

[FILM/TV: LIFFe] Kratkica o izbranem filmu iz sklopa Predpremiere: Oblaki nad Sils Mario / Sils Maria (rež. Olivier Assayas, 2014): o

Koridor, 25. november 2014 ― IMDb: http://www.imdb.com/title/tt2452254/Rotten Tomatoes: http://www.rottentomatoes.com/m/clouds_of_sils_maria/Sils Maria je mističen kotiček v švicarskih Alpah, kjer se od časa do časa pojavi posebna formacija oblakov, imenovana tudi Malojska kača. Istoimenska gledališka predstava, navdahnjena prav s tem krajem, med zvezde izstreli mlado Marie Enders (Juliette Binoche), 20 let kasneje pa ji je ponujeno sodelovanje pri remaku, tokrat v vlogi starejšega lika. Cel film je tako preočitna metafora soočanja mladosti s starostjo, saj protagonistko povozi čas v obliki vzpenjajoče se igralke Jo-Ann (Chloë Grace Moretz). Obe sta v svoji igri pretirani in na trenutke delujeta nenaravno, še več, v vlogi Marijine osebne pomočnice ju celo zasenči presenetljivo zrela igra Kristen Stewart. Posebnost filma naj bi bila njegova metafikcijskost (gre za »igro v igri«), toda zelo neučinkovit razplet poruši zanimivo zastavljene temelje. Nezapomljivo.Veronika ŠosterTrostopenjska lestvica: +, o, -

[FILM/TV: LIFFe] Kratkica o izbranem filmu iz sklopa Panorama svetovnega filma: Ne zapuščaj me / Ne me quitte pas (rež. Sabine Lubbe Bakker, Niels van Koevorden, 2013): +

Koridor, 25. november 2014 ― IMDb: http://www.imdb.com/title/tt3149484/Rotten Tomatoes: http://www.rottentomatoes.com/m/ne_me_quitte_pas_2013/Lahko bi rekli, da gre za resnično zgodbo o dveh prijateljih, a to bi bilo preveč preprosto. Dokumentarec navduši z redkim vpogledom v skoraj docela spregledan, a še kako prisoten življenjski slog moškega samotarstva in odtujenosti po abrahamu. Odljudni Flamec Bob in ravnokar ločen Valonec Marcel sta namreč več kot le običajna družabnika. Z nenehnim popivanjem in pogostim napijanjem »ubijata zver«, ki pa seveda nikoli zares ne umre. Vprašanje, kdo bo zapustil koga, postane aktualno, ko se Marcel odloči za zdravljenje alkoholizma. Mu bo uspelo zapustiti pijačo? Morda bo rajši zapustil prijatelja? Ali pa bosta kar oba zapustila svet zaradi bolezni, nesreče ali (načrtovanega) samomora? Strah pred samoto vsekakor visi nad mestoma zabavnim, patetičnim, brezupnim, celo junaškim parom, ki (pričakovano) ostaja ujet v primež ruma, rdečega vina in piva. Ne pričakujte torej osebnostne rasti, sprememb navad ali česarkoli podobnega. Dokler gre, bo šlo, potem pa tako ali tako ne bo nič več važno.Mark Bračič(http://koridor-kriziscaumetnosti.blogspot.com/)(https://twitter.com/Koridor2014)Trostopenjska lestvica: +, o, -

[FILM/TV: LIFFe] Kratkica o izbranem filmu iz sklopa Panorama svetovnega filma: Palo Alto (rež. Gia Coppola, 2013): +

Koridor, 25. november 2014 ― IMDb: http://www.imdb.com/title/tt2479800/Rotten Tomatoes: http://www.rottentomatoes.com/m/palo_alto/Prvenec režiserke Gie Coppola na prvi pogled deluje kot tipična najstniška drama, saj vsebuje veliko razočaranj, alkohola, zabav, preklinjanja, seksualnih izkušenj in nič takega, česar ne bi videli že v vseh ostalih nepreštevnih filmih o adolescentih. Vseeno pa se od njih razlikuje po ključni zadevi: pretanjenem občutku za kamero. Z njim uspe iz prizorov izvabiti tisto najlepše, pretresljivo, zasanjano ali samo norčavo, s čimer ustvari zelo posebno vzdušje. Presenečajo tudi igralci, sploh Emma Roberts, ki je kot protagonistka April zelo nežna in ganljivo izgubljena. Nasploh je glavna odlika filma to, da se uspe izogniti pretiravanju ter tako prepričljivo ujame izsek iz življenja najstnikov, ki tavajo po kalifornijskem mestu Palo Alto in se bolj ali manj uspešno spopadajo s svojimi demoni.Veronika ŠosterTrostopenjska lestvica: +, o, -

[FILM/TV: LIFFe] Kratkica o izbranem filmu iz sklopa Perspektive: Proletarska zimska pravljica / Ein proletarisches Wintermärchen (rež. Julian Radlmaier, 2014): o

Koridor, 25. november 2014 ― IMDb: http://www.imdb.com/title/tt3484324/Trije mladi gruzijski delavci si po čiščenju berlinske graščine zaželijo v slednji udeležiti zabave ob odprtju razstave nove zbirke sodobne umetnosti, a jim je s strani izbrane družbe signalizirano, da so nezaželeni in morajo oditi na vrh graščine v majhno zanikrno sobo. Izhodišče, ki že na prvi pogled kar kliče po tematizaciji razrednega antagonizma. Na eni strani imamo razred izkoriščevalcev – kapitaliste, menedžerje in aristokrate, ki v razkošju graščine uživajo in se mrežijo, na drugi strani pa zatirane – živčnega hišnika, ubogljivo postrežno osebje in proletarce s težkimi socialnimi zgodbami, ki se izkoriščanju simpatično upirajo z lenobo. Proletarska zimska pravljica se pri tem slogovno odlično spogleduje s starejšimi filmi in chaplinovsko komiko. Polna je tudi karikiranih shematičnih likov, ki skupaj z osnovno premiso in njenim filmskim stopnjevanjem tvorijo pogoje za angažiran prikaz razrednega boja in upora. V kratkih vrinjenih duhovitih zgodbah pripoveduje o tegobah in stiskah proletarcev, z njimi sočustvuje, medtem ko »izbrance« kaže kot pohlepne in od družbe odtujene posameznike. Zato je še toliko bolj nenavadno in za lase privlečeno, ko deus ex machina v podobi oblaka nakazujoče uporniško dejanje jemanja kosa torte spremeni v klasično reakcionarno priliko o človeški naravi in nezmožnosti revolucije.Jan PodbevšekTrostopenjska lestvica: +, o, -

[LITERATURA: tuje] Recenzija romana: Patrick Modiano - Ulica Boutiques obscures

Koridor, 25. november 2014 ― Izvirni naslov: Rue des Boutiques obscures Založba: Družba Piano Leto izdaje: 2008 9. oktobra letos razglašeni Nobelovec Patrick Modiano se je rodil leta 1945 v pariškem predmestju. Njegova mati je bila flamska igralka, oče pa francoski žid, ki naj bi sodeloval z nacističnim režimom (po nekaterih navedbah je bil povezan z Gestapom, zato mu ni bilo treba nositi Davidove zvezde). Modiano je bil močno navezan na svojega brata, ki je umrl v desetem letu starosti, kar pisatelja zaznamuje še danes. V svojih delih se dotika predvsem povojnega obdobja, v katerem skuša poiskati rdečo nit usod posameznikov, na katerih je vojna pustila globoke rane. V slovenščino imamo od petdesetih Modianovih del prevedena le dva njegova romana, Vila bolest in Ulica Boutiques obscures ter zbirko kratke proze Katarina, mala balerina. Morda je tudi to razlog, da je v domači Franciji sicer izredno priljubljen avtor pri nas slabo poznan. Mnenja posameznikov glede letošnjega Nobelovca pa so seveda, kakor vsako leto, precej različna. Mnogim ne gre v račun, da je Nobelova nagrada pripadla prav njemu, konec koncev je na svetu veliko vrhunskih avtorjev (temu mnenju se skromno pridružuje tudi avtor kritike). Po drugi strani so ga nekateri oklicali za Prousta našega časa, pri čemer se bralec lahko vpraša, če je to le velik kompliment za Modiana ali bolj neokusna šala na Proustov račun. Ulica Boutiques obscures je roman, ki nas popelje v iskanje preteklosti glavnega junaka Guya Rolanda. Ta je med drugo svetovno vojno doživel amnezijo, po njej pa življenje začel kot nov človek z novim imenom ter življenjem. Potem ko je njegov šef in lastnik zasebne detektivske agencije, g. Hutte, sprejel odločitev, da se upokoji, se je Guy Roland odločil, da bo poiskal svojo preteklost. Toda bralec bi pričakoval, da je iskanje pozabljenega življenja precej bolj kompleksna stvar, kot nam jo predstavi avtor. Če smo nekoliko cinični, lahko rečemo, da je imel glavni junak prekleto srečo, da mu je čisto vsaka oseba, ki jo
še novic