Radio Študent, 16. januar 2015 ― Evropski parlament je minuli  sredo  torek po pričakovanjih potrdil nova pravila o gensko spremenjenih organizmih, krajše GSO. Nova pravila, ki jih je Evropska komisija predlagala že leta 2010, Evropski svet pa jim prikimal junija lani, članicam Evropske unije omogočajo omejitev ali prepoved gojenja gensko spremenjenih poljščin, tudi če je to dovoljeno na evropski ravni. Uredba definira tudi razloge, zaradi katerih se lahko države članice odločijo za prepoved gensko spremenjenih kultur. Prepoved tako ni mogoča le iz zdravstvenih ali ekonomskih razlogov, seznam razlogov vključuje tudi socialekonomske razloge, rabo zemljišč, urbanistično načrtovanje in cilje kmetijske politike. Evropska unija se sicer s pridelavo gensko spremenjenih pridelkov ukvarja že poldrugo desetletje, z novimi pravili pa je Evropska komisija leta 2010, ko jih je predlagala, želela doseči lažjo odobritev gensko spremenjenih poljščin na evropski ravni, saj po aktualni ureditvi države, ki jim nasprotujejo, blokirajo odobritev organizmov na ravni celotne Unije. Dekan mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Mario Lešnik nova pravila pozdravlja, saj meni, da dajejo članicam Evropske unije dovolj avtonomije pri odločitvi o tem, kakšne poljščine bodo gojile. izjava Čeprav bodo imele države po novih evropskih pravilih o gensko spremenjenih izdelkih pravico, da jih prepovejo, pa to vendarle ne bo tako enostavno. Države bodo sicer lahko prepovedale vse gensko spremenjene izdelke v celoti, če pa se bodo odločale za prepoved posamezne rastline, se bodo o tem morale pogajati s podjetji, ki se ukvarjajo z gensko spremenjenimi organizmi. Predstavnik Greenpeacea Marco Contiero. izjava Klavzulo o pogajanjih s panogo glede umika določenih sort GSO-jev je v zakonodajo uvrstila Velika Britanija. Nina Holland iz Corporate Europe Observatory meni, da je to storila na zahtevo lobistične skupine biotehnološke panoge v Evropski uniji Europabio. izjava Po mnenju Contiera obstaja boj

Radio Študent, 16. januar 2015 ― Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ustanovljena leta 1938, je najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova. Združuje znanstvenike in umetnike, ki so bili zaradi posebnih dosežkov na področju znanosti in umetnosti izvoljeni med člane. SAZU neguje, spodbuja in pospešuje znanost in umetnost ter s svojo dejavnostjo prispeva k razvoju znanstvene misli in umetniške ustvarjalnosti, piše na spletni predstavitvi omenjene inštitucije, ki je, po zapisanem sodeč, neprecenljiva za slovenski narod, njegovo tradicijo in njegov razvoj. A od leta '38 se je SAZU-ju nabralo kar nekaj težav, ki jih očitno niso uspeli reševati sproti in postajajo vedno resnejše.   Začnimo z vprašanjem spola med rednimi, izrednimi in dopisnimi člani SAZU-ja, ki jih je skupno 161, med katerimi je le 6 žensk. Na akademiji so se s tem vprašanjem soočili lanskega aprila, ko je vodenje prevzel Tadej Bajt. Ta je na vprašanje o neenaki zastopanosti žensk odgovoril takole: »In potem še moje izkušnje z diplomiranimi damami, bi lahko rekel, da nerade, recimo kadar pridejo iz drugih krajev, ostajajo v Ljubljani. Ker v Ljubljani pa je nekako treba ostati, da lahko delaš to kariero. Moraš biti na inštitutu, moraš biti na univerzi, ampak se rade vračajo v svoje okolje.«   O žaljivem in neustreznem odzivu so takrat največ pisali na blogu Kvarkadabra, kjer so članice komisije za ženske v znanosti pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport objavile protestno pismo, pojavili pa so se tudi predlogi, da bi za nove člane SAZU-ja izmenično potrjevali moške in ženske kadidate. Več o tem pove Luka Omladič.   Izjava v posnetku oddaje:   Omladič pa poudarja tudi na nesmislne na drugih področjih delovanja SAZU-ja.   Izjava v posnetku oddaje:   A vprašanje zastopanosti žensk seveda ni edino, ki tare najuglednejšo izmed slovenskih inštitucij. Vsak redni član SAZU-ja namreč prejema okoli 1400 € bruto. Vsak mesec, do smrti. V prejšnji številki Delove Sobotne priloge sta tako pro