Radio Študent, 29. januar 2015 ― Vsemogočna travica je ob začetku letošnjega leta že opomnila na težave in omejitve, ki, kljub junijski načelni legalizaciji kanabinoida THC v zdravstvene namene, ostajajo na polju uporabe konoplje. V prvi januarski oddaji smo opozorili, da premestitev zgolj tetrahidrokanabinola v 2. skupino prepovedanih drog, ne pa tudi same rastline konoplje, še vedno prepoveduje uporabo naravno pridobljenega oziroma ekstrahiranega THC-ja, nekaj podobnega pa, kot smo slišali tokrat velja tudi za kanabidiol oziroma CBD.   Kanabidiol, eden od več kot 80 poznanih kanabinoidov, ni psihoaktivna snov in kot tak ni prepovedan. Navkljub temu da se seveda ne nahaja na seznamu prepovedanih drog, niti ni drugače zakonsko reguliran, pa je uporaba CBD-ja oziroma zdravil in prehranskih dopolnil z vsebnostjo kanabidiola močno omejena. Mikrobiologinja Tanja Bagar. izjava Pri ekstrakciji CBD-ja iz konoplje je nemogoče pridobiti povsem čisto učinkovino. V samem izvlečku bodo, čeprav v minimalnih deležih, ostali prisotni tudi drugi kanabinoidi, vključno s THC-jem. Ta je v skladu z junijsko premestitvijo substance iz 1. v 2. skupino prepovedanih drog sicer dovoljen za uporabo v zdravilih, kar pa po drugi strani pomeni, da mora biti vsaka snov, pa naj vsebuje še tako neznaten delež THC-ja, obravnavna in registrirana kot zdravilo, da se sme uporabljati. izjava Prisotnost THC-ja v ekstraktu kanabidiola pa ni edina ovira, ki omejuje njegovo uporabo. Kot opozarja Božidar Radišič, ki ima negativne praktične izkušnje s pridobitvijo dovoljenja za uporabo ekstrakta CBD-ja, sama rastlina konoplja ostaja v 1. skupini prepovedanih drog, za katere velja prepoved uporabe tudi v zdravstvene namene. V tej skupini pa se po zadnji vladni uredbi še naprej nahajajo tudi smola, tinktura in ekstrakti konoplje, kar seveda zapira pot naravnemu pridobivanju kanabinoidov. izjava Omejitve, ki jih za sabo potegne nedodelana in nedosledna zakonodaja na področju uporabe konoplje in kanabinoidov, pa ne sega

Radio Študent, 29. januar 2015 ― Normalizacija in otoplitev odnosov med Kubo in Združenimi državami Amerike, ki se na veliko napoveduje v zadnjem času, vendarle ne utegne potekati tako idilično in brezpogojno, kot se prikazuje. Na to je na vrhu Skupnosti latinoameriških in karibskih držav v Kostariki namignil kubanski predsednik Raul Castro, ki je od ZDA odločno zahteval, da pred normalizacijo odnosov Kubi vrnejo zemljišče v Guantanmu. Kot je poudaril kubanski predsednik, je vrnitev zemljišča, na katerem trenutno leži v zapor za teroristične osumljence preoblikovano ameriško vojaško oporišče, pogoj za vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama in začetek normalizacije odnosov. ZDA ozemlje sicer zasedajo od leta 1903, ko so jim ga v najem dale takratne kubanske oblasti. Raul Castro je ob tem v Kostariki Združene države Amerike pozval tudi, naj Kubo odstranijo s seznama držav, ki podpirajo teroriste, proti njej ukinejo trgovinski embargo, za nedopustno pa je označil vsakršno nadaljnjo ameriško vpletanje v kubanske notranje zadeve. Castro je pri tem mislil predvsem na ameriško podpiranje kubanske opozicije, s katero se je med nedavnim obiskom države sestala tudi pomočnica ameriškega državnega sekretarja Roberta Jacobson. S Kube na Madagskar. Prebivalstvo otoka se od lanskega novembra sooča s širjenjem kuge, ki jo raznašajo podgane, na človeka pa prenašajo uši. Ker je pretekli konec tedna otok doletelo eno od hujših neurij v zadnjih desetletjih in uničilo pomemben del infrastrukture, je zdravje prebivalstva še bolj ogroženo, predsednik vlade Jean Ravelonarivo je mednarodno skupnost že zaprosil za finančno pomoč v boju proti kugi in kobilicam. Slednje so v zadnjih dveh letih uničile dobršen del pridelka navkljub uporabi pesticidov v vrednosti slabih 30 milijonov dolarjev. Strokovnjaki ocenjujejo, da je potrebna takojšnja razpršitev pesticidov v vrednosti desetih milijonov dolarjev, sicer bo pridelek manjši za približno 40 odstotkov. Z otoka pa na afriško celino, kjer se nahaja naša s