Radio Študent, 27. marec 2015 ― Svetovalec Evropskega sodišča, Melchior Wathelet, je podal pravno mnenje glede sodbe Nazife Alimenovic in njenih otrok. Dejal je, da socialni prejemki posamezniku v evropskih državah članicah v primeru, ko se oseba odseli iz posamezne države in po krajšem obdobju zopet preseli nazaj, ne morejo biti avtomatsko odvzeti. Izjava se namreč nanaša na primer družine Alimenovic, katere člani so vsi rojeni v Nemčiji, vendar so se preselili na Švedsko in tudi dobili tamkajšnjo državljanstvo. Leta 2010 so se nato zopet preselili v Nemčijo, kjer pa je bilo materi po šestih mesecih nezaposlenosti odvzeto denarno nadomestilo. Zakon v Nemčiji namreč onemogoča pridobivanje prejemkov v primeru, da gre za nedržavljana, čigar bivanjske pravice izvirajo zgolj iz iskanja zaposlitve. Končna sodba sodišča je sicer predvidena konec leta. A kamen spotike, sledeč Watheletovemu mnenju, je zgolj v avtomatičnosti odvzetja prejemkov, češ da mora biti osebi dana vsaj priložnost pokazanja “pristne povezave z gostiteljsko državo članico”. V dotičnem primeru je to pomenilo zadosti dolgo iskanje zaposlitve. Razsodbe evropskega sodišča so sicer eden izmed vidnejših graditeljev skupne evropske socialne politike, zaradi česar tudi nosijo težo političnih bojev. Omenjena razsodba bo tako vplivala na odločitev Velike Britanije, ali ostane v Evropski uniji, v kateri vidi preznatne socialne izdatke. Spodnji dom španskega parlamenta je z absolutno večino vladajoče konzervativne stranke Mariana Rajoya in nasprotovanjem opozicije sprejel sporna proti-teoristična zakona, katerih sprejetje je bilo pospremljeno s protesti pred parlamentom. Novost je prvi izmed zakonov, ki določa življenjsko zaporno kazen za določena dejanja, med katerimi kakopak sodijo tudi teroristična. Drugi zakon pa medtem zaostruje glavoboleče visoke globe za motenje javnega reda, ki bodo kršiteljem predpisane administrativno, brez zaslišanja pred sodnikom. Spomnimo, da so v repertoar teh kršitev med drugim vključeni neodobrene d

Radio Študent, 27. marec 2015 ― V času ponovnega medvladja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport se Klavdiji Markež, kandidatki za ministrico, o kateri bo danes odločal Državni zbor, že odpira nova fronta. Osnovnošolski učitelji so namreč prejšnji teden napovedali bojkot Nacionalnega preverjanja znanj, ki ga vsako leto pišejo učenci šestih in devetih razredov, učitelji pa jih od spremembe pravilnika leta 2013 popravljajo brezplačno. Predsednica SVIZ-a, Jelka Velički, je zastonjsko delo osnovnošolskih učiteljic in učiteljev komentirala takole:   Izjava   Glede na to, da večina poslušalcev ni obiskovala devetletke in ni na tekočem s stalnim spreminjanjem osnovnošolskega izobraževanja, naj najprej pojasnimo, kaj Nacionalno preverjanje znanja sploh je.   Izjava   O širšem kontekstu Nacionalnega preverjanja znanja smo povprašali predsednika združenja ravnateljev, Grego Pečana:   Izjava   Delo učiteljev pa ne sestoji le iz vrednotenja, opraviti morajo usposabljanje za e-vrednotenje, omogočiti vpogled staršem, obravnavati morebitne ugovore ter pripraviti pisna poročila. Jelka Velički je izpostavila, da učiteljice in učitelji po njihovih izračunih letno tako opravijo okoli 10.000 neplačanih ur, delo je skoncentrirano v čas dveh tednov v mesecu maju, ob tem pa učitelji niso oproščeni izvajanja svojih rednih delovnih obveznosti. O dodatnem razlogu, zakaj vrednotenje NPZ-jev ne sodi v redne delovne obveznosti, ponovno predsednica SVIZ-a:   Izjava   Nabor dodatnih obveznosti, ki jih morajo osnovnošolski učitelji opraviti v sklopu rednih delovnih obveznosti, je vsako leto daljši in trenutno obsega že 3 strani. O tem Pečan:   Izjava   Marjan Gorup, ravnatelj Osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani, k temu dodaja:   Izjava   Po treh letih opozarjanj in iskanju dialoga s pristojnim ministrstvom je osnovnošolskim učiteljem dokončno dovolj. K bojkotu je pred dvema tednoma najprej pozval ravnatelj Osnovne šole Prule, Dušan Merc, SVIZ pa sedaj