Biblio terminologija, 25. januar 2016 ― © Future Perfect Publishing Slike so navduševale in spremljale človeka že vse od začetkov njegove zgodovine, tudi različna zaporedja slik, ki so znala pričarati iluzijo gibanja, niso nobena novost (o nekaterih, ki jih lahko srečujemo v knjižnicah, smo tudi tukaj že pisali - Flipbook - Kineograf ali folioskop? in Kako se reče . . . ? ), spreminjali so se le nosilci zapisa in naprave za prikazovanje. Pa vendar še ni tako dolgo, kar so gibljive slike čisto zares vstopile v naše življenje, najprej še precej plašno z miniaturizacijo in pocenitvijo filmskih kamer v drugi polovici 20. stoletja, nato pa mnogo odločneje s prodorom elektronskih kamer. Povsem domače so nam postale šele digitalno zapisane gibljive slike, ki jih poleg digitalnih videokamer obvlada tudi že vsak digitalni fotoaparat in predvsem prenosne naprave s telefoni na čelu. Marsikdo fotografira in snema videoposnetke s telefonom več, kot mu uspe z njim telefonirati. Ob poljudnem poimenovanju film, videoposnetek, video … se je teh slik po tujem vzoru (ang. moving pictures, moving image; nem. Bewegte bilder; fra. vue animée, image animée) kmalu prijelo še poimenovanje gibljive slike, ki ga s pridom uporabljamo tudi v bibliotekarstvu in arhivarstvu. Tako lahko enostavno in dovolj jasno opišemo gradivo ali del gradiva, ki z večjim številom zaporednih slik predstavlja katero od oblik animacije. Šele ob tem pa se je pojavilo vprašanje ustreznega poimenovanja tistih "enostavnih", doslej znanih posamičnih statičnih slik, ki pred tem niso potrebovale nobene posebne opredelitve, saj so bile to edine "slike". V različnih slovenskih informativnih in tudi strokovnih besedilih se pojavljajo predvsem variante mirujoča slika, nepremična slika, negibljiva slika, negibna slika,fiksna slika, stoječa slika, statična slika in verjetno še kaj, vendar je ob pozornem branju pogosto mogoče ugotoviti, da ne gre vedno za sopomenke, saj lahko opisujejo različna stanja mirovanja (npr. mirujoča slika kot klasična fotogra