Radio Študent, Oralni anali, 26. april 2016 ― Okrogla miza, intervju ali pogovor Anže Zorman 28. 4. 2016 - 21:30 Oralni anali 14  / Oralni anali play pause stop mute unmute 2016-04-28-oralni-anali-oralni-anali-14.mp3 Pred časom sem preko skupnih Fb kolegov opazil, kako je Bojan Vrlič na FB zagreto pisal nekakšne fragmente skupne zgodovine krautrocka in Koroške. "Kot piše Gregor Tomc, je 'očitno, da šele dominacija tržno-blagovnih odnosov omogoča razmah avtonomnih mladinskih gibanj, in obratno, da se v socialističnih družbah takšna gibanja pojavljajo le v omejenem obsegu, izjemoma in sistemu navkljub'. Z opustitvijo socialistične družbene ureditve se je subkulturno dogajanje za določen čas res razmahnilo, vendar je danes, ko tržno-blagovni odnosi prevladujejo, od tega ostalo bore malo, kvečjemu med pripadniki techno kulture. Izjemoma in sistemu navkljub pa se je v sedemdesetih in začetku osemdesetih okoli kraut-rocka razvila nadvse predana subkulturna poslušalska skupnost na Ravnah in v Mežici, ki so jo poleg godbe družili interes za slikarstvo, določen sklop vrednot, ki je bil v opoziciji do prevladujočega vrednostnega modela, konzumacija drog (LSD), nekatere celo življenski stil (dopoldne delo v tovarni, popoldne poslušanje godbe s prijatelji). Vendar se ta skupina - po nekaterih ocenah naj bi njeno jedro sestavljalo pet angažiranih ljudi - ni družila na javnih zbirališčih, ni gojila posebne govorice, nekateri člani so sicer vzdrževali poseben način oblačenja (črni usnjeni plašči in druga črna oblačila, ignoriranje jeansa,...), njihov življenski stil pa je zaznamovalo delo v Železarni Ravne ali v Rudniku, od koder naj bi izviral njihov interes za industrijske zvoke. Kakorkoli, ožje jedro te skupine je bilo zelo majhno, tako da to ni bila prava subkultura." Poberžnik, P. (2001). Popularna godba skoz lokalne glasbene prakse na primeru Koroške. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofsk

Torpedo, 26. april 2016 ― Bliža se datum, ko se bo morala iz Tovarne Rog izseliti prva uporabnica. Sledilo bo še več datumov in več izselitev. Mestna občina Ljubljana (MOL) želi na mestu, kjer domuje avtonomna alternativna cona, zgraditi nov kompleks in ga poimenovati Center Rog. V javnosti kroži kar nekaj nasprotujočih si informacij. Katere od njih so zavajujoče? Bo namesto Roga zraslo zgolj še eno parkirišče? Je res, da župan ne želi "še ene Metelkove"? Je res, da imajo z MOL desetletno pogodbo, ki se letos izteče? So trenutnim uporabnikom ponudili nadomestne ateljeje oziroma prostore? Je skupnost Rogovcev res zaprta in za potencialne novince izključujoča? Kdo vse ima pravico ustvarjati in delovati v Rogu? Kako se Rogovci opredeljujejo do aktualnih vprašanj, so tudi med njimi nesoglasja? In če pride do rušenja ... kakšen je plan B? Kako daleč so pripravljeni iti? Na ta in druga vprašanja, ki jih bo zastavljal Izak Košir, nam bosta pomagala odgovoriti uporabnika Tovarne Rog Rastko Pečar in Luka Erdani.