Kako brati Pripovedi ruskega romarja

KUD Logos, 8. julij 2016 ― Nekaj zgodovinskih podatkov   Ta izredni duhovni zapis, vpliven ne samo na Vzhodu, ampak tudi na Zahodu, je glede določitve avtorstva in časa nastanka že od vsega začetka predstavljal težavo.1 Opirajoč se na Sergeja Bolšakova, enega največjih strokovnjakov zgodovine te knjižice, je do zdaj veljalo mnenje, da je bilo delo napisano nekje na polovici prejšnjega [...]

Pripoved ruskega romarja

KUD Logos, 8. julij 2016 ― Pripoved ruskega romarja (*) (*) Besedilo objavljamo s prijaznim dovoljenjem založbe Ognjišče.   Prva Pripoved   Po milosti Božji kristjan, po delih velik grešnik, po poklicu brezdomen romar najnižjega stanu potujem od kraja do kraja. Moje imetje: na hrbtu bisaga s suhim kruhom in pod pazduho Sveto pismo, to je vse. Štiriindvajseto nedeljo po binkoštih [...]

Sopranistka Elvira Hasanagić zmagala na tekmovanju na Reki

Misli, 8. julij 2016 ― Slovenska sopranistka Elvira Hasanagić je osvojila prvo mesto na tekmovanju mladih opernih pevcev Zinka Milanov na Reki ter prejela posebno nagrado Opere HNK Ivana pl. Zajca na Reki, in sicer povabilo za angažma v eni od opernih predstav v prihodnji sezoni. Na drugo mesto se je uvrstila prav tako slovenska sopranistka Mojca Bitenc.

Odziv na članek Mojce Pišek Je babica postala grobar? z dne 8. 7. 2016 via pismo Jožeta Piana na Dnevnikovi spletni strani, JAK kršila lastne predpise, 8. 7. 2016 ali Smrtni strah za drobtine 2

Javna agencija za knjigo, 8. julij 2016 ― Obema avtorjema člankov, cenjeni kulturni novinarki Mojci Pišek in cenjenemu založniku in knjigotržcu Jožetu Pianu, MBA, priporočamo, da že enkrat prebereta Nacionalni program za kulturo 2014-2017, ki ga očitno ne poznata, poglavje Knjiga, str. 13-19. Kar je mogoče še oprostiti g. Jožetu Pianu, ki je po profesiji  založnik, ni mogoče oprostiti novinarki za področje kulture, ki ne preverja navedb »nekih založnikov«.Taista novinarka je pred par dnevi v članku »Smrtni strah za drobtine« v Dnevniku (5. 7. 2016) očitala direktorju Slovenskega filmskega centra: »… da je pičla filmska sredstva do kraja razkosal in večini zagotovil vsaj preživetje… Bojazen za prihodnost SFC je v resnici bojazen slehernega od filmarjev za lastno prihodnost… Razlika med direktorjem, ki z malo denarja financira veliko projektov, in takim, ki z malo denarja financira malo projektov, je za slovenske filmarje gromozanska.« Če zamenjamo SFC z JAK, bi novinarka morala zapeti slavospev JAK, ki v letu 2016 sofinancira manj projektov, ob tem podaljšuje obdobje sofinanciranja s treh na štiri leta in z enega na dve leti ter bistveno zmanjšuje razkorak med višino sofinanciranja na projektnem in programskem razpisu. Nekaj založb je res ostalo brez sofinanciranja ali prešlo na dvoletno projektno sofinanciranje – med njimi je tudi kakšna, ki ni v roku izdala vseh knjig, pa kakšna, ki je celo goljufala in ponarejala dokumente, a to ne more biti razlog za oceno o grobarstvu.In zakaj bi analizi Tatjane Jamnik, ki je sicer izjemna prevajalka, da »med večino založb glede kvalitete spet ni tako strašnih razhajanj«, verjeli bolj kot oceni področne strokovne komisije, v kateri sedijo strokovnjaki in poznavalci področja knjige? Glede velikega števila založb pa, ki se iz leta v leta množijo ali kot je zapisal dr. Samo Rugelj v uvodniku zadnje Bukle, kjer se je sicer zavzel za vzpostavitev založniških standardov in uredniško licenco: »Kdor koli si v Sloveniji zamisli, da bo izdal knjigo, in takih različnih subjektov

Odziv na članek Mojce Pišek Je babica postala grobar? z dne 8. 7. 2016 via pismo Jožeta Piana na Dnevnikovi spletni strani, JAK kršila lastne predpise, 8. 7. 2016 ali Smrtni strah za drobtine 2

Javna agencija za knjigo, 8. julij 2016 ― Obema avtorjema člankov, cenjeni kulturni novinarki Mojci Pišek in cenjenemu založniku in knjigotržcu Jožetu Pianu, MBA, priporočamo, da že enkrat prebereta Nacionalni program za kulturo 2014-2017, ki ga očitno ne poznata, poglavje Knjiga, str. 13-19. Kar je mogoče še oprostiti g. Jožetu Pianu, ki je po profesiji založnik, ni mogoče oprostiti novinarki za področje kulture, ki ne preverja navedb "nekih založnikov". Taista novinarka je pred par dnevi v članku "Smrtni strah za drobtine" v Dnevniku (5. 7. 2016) očitala direktorju Slovenskega filmskega centra: "... da je pičla filmska sredstva do kraja razkosal in večini zagotovil vsaj preživetje... Bojazen za prihodnost SFC je v resnici bojazen slehernega od filmarjev za lastno prihodnost... Razlika med direktorjem, ki z malo denarja financira veliko projektov, in takim, ki z malo denarja financira malo projektov, je za slovenske filmarje gromozanska." Če zamenjamo SFC z JAK, bi novinarka morala zapeti slavospev JAK, ki v letu 2016 sofinancira manj projektov, ob tem podaljšuje obdobje sofinanciranja s treh na štiri leta in z enega na dve leti ter bistveno zmanjšuje razkorak med višino sofinanciranja na projektnem in programskem razpisu. Nekaj založb je res ostalo brez sofinanciranja ali prešlo na dvoletno projektno sofinanciranje - med njimi je tudi kakšna, ki ni v roku izdala vseh knjig, pa kakšna, ki je celo goljufala in ponarejala dokumente , a to ne more biti razlog za oceno o grobarstvu. In zakaj bi analizi Tatjane Jamnik, ki je sicer izjemna prevajalka, da "med večino založb glede kvalitete spet ni tako strašnih razhajanj", verjeli bolj kot oceni področne strokovne komisije, v kateri sedijo strokovnjaki in poznavalci področja knjige? Glede velikega števila založb pa, ki se iz leta v leta množijo ali kot je zapisal dr. Samo Rugelj v uvodniku zadnje Bukle, kjer se je sicer zavzel za vzpostavitev založniških standardov in uredniško licenco: "Kdor koli si v Sloveniji zamisli, da bo izdal knjigo, in takih različni

Odziv na članek Mojce Pišek Je babica postala grobar? z dne 8. 7. 2016 via pismo Jožeta Piana na Dnevnikovi spletni strani, JAK kršila lastne predpise, 8. 7. 2016 ali Smrtni strah za drobtine 2

Javna agencija za knjigo, 8. julij 2016 ― Obema avtorjema člankov, cenjeni kulturni novinarki Mojci Pišek in cenjenemu založniku in knjigotržcu Jožetu Pianu, MBA, priporočamo, da že enkrat prebereta Nacionalni program za kulturo 2014-2017, ki ga očitno ne poznata, poglavje Knjiga, str. 13-19. Kar je mogoče še oprostiti g. Jožetu Pianu, ki je po profesiji založnik, ni mogoče oprostiti novinarki za področje kulture, ki ne preverja navedb "nekih založnikov". Taista novinarka je pred par dnevi v članku "Smrtni strah za drobtine" v Dnevniku (5. 7. 2016) očitala direktorju Slovenskega filmskega centra: "... da je pičla filmska sredstva do kraja razkosal in večini zagotovil vsaj preživetje... Bojazen za prihodnost SFC je v resnici bojazen slehernega od filmarjev za lastno prihodnost... Razlika med direktorjem, ki z malo denarja financira veliko projektov, in takim, ki z malo denarja financira malo projektov, je za slovenske filmarje gromozanska." Če zamenjamo SFC z JAK, bi novinarka morala zapeti slavospev JAK, ki v letu 2016 sofinancira manj projektov, ob tem podaljšuje obdobje sofinanciranja s treh na štiri leta in z enega na dve leti ter bistveno zmanjšuje razkorak med višino sofinanciranja na projektnem in programskem razpisu. Nekaj založb je res ostalo brez sofinanciranja ali prešlo na dvoletno projektno sofinanciranje - med njimi je tudi kakšna, ki ni v roku izdala vseh knjig, pa kakšna, ki je celo goljufala in ponarejala dokumente , a to ne more biti razlog za oceno o grobarstvu. In zakaj bi analizi Tatjane Jamnik, ki je sicer izjemna prevajalka, da "med večino založb glede kvalitete spet ni tako strašnih razhajanj", verjeli bolj kot oceni področne strokovne komisije, v kateri sedijo strokovnjaki in poznavalci področja knjige? Glede velikega števila založb pa, ki se iz leta v leta množijo ali kot je zapisal dr. Samo Rugelj v uvodniku zadnje Bukle, kjer se je sicer zavzel za vzpostavitev založniških standardov in uredniško licenco: "Kdor koli si v Sloveniji zamisli, da bo izdal knjigo, in takih različni

PAMET NA PAMET

OUTSIDER, 8. julij 2016 ― Ko je moj najmlajši sin Lolo iz Pekinga, kjer je bil rojen in kjer je odrastel do šestnajstega leta, vstopil v zagrebško 18-to gimnazijo, je prvo enico dobil iz hrvaškega jezika. Ne zato, ker ga ni znal. Zato, ker ni razumel, kaj poskušajo s temi čudnimi besedami doseči. ‘Nisem se naučil pesmi na pamet.’ Mi [&hellip
Odkritje Prešernovih rokopisov in Seminar slovenskega jezika na FF

Odkritje Prešernovih rokopisov in Seminar slovenskega jezika na FF

ARS Kulturna panorama, 8. julij 2016 ― Tokrat izpostavljamo nedavno predstavitev dveh doslej še neznanih Prešernovih rokopisov pesmi, poročamo o poteku že 53. seminarja slovenskega jezika na FF v LJ. Zbrali pa smo tudi prve vtise s štirih razstav: v Ljubljani se spominjajo “Slovenske fotografije od 1990-2015”, v Mariboru 120-ih let razvoja kinematografije v mestu, v Brestanici povojnega obdobja na razstavi “Kazenske […]

POPJAZZIADA

Kino Šiška, 8. julij 2016 ― Popjazziada je a cappella festival, ki vsako leto predstavi novosti na področju popularne vokalne glasbe. Vsak izmed nastopajočih vokalnih bandov na svojevrsten način prenaša zvoke znanih in manj znanih skladb v a cappella svet, kjer glasovi zamenjajo inštrumente. Na festivalu … Preberi več →
Ansambel SSG Trst proti Eduardu Milerju

Ansambel SSG Trst proti Eduardu Milerju

Pogledi, 8. julij 2016 ―   Pred skoraj dvema letoma je Eduard Miler začel triletni­ mandat tako imenovanega­ umetniškega koordinatorja­ Slovenskega stalnega gledališča Trst. Zdelo se je, da bo gledališki režiser z več kot 40-letno kariero in velikimi ambicijami (»odpreti teater v različne smeri«) obrnil trend hiše, v kateri so krize ciklične. Zdaj se mu je javno uprl celoten igralski ansambel. Zaupanje je porušeno, pravi Miler.
še novic