Funky budnica

Funky budnica

Radio Študent, 17. december 2016 ― 1.    Miki Petkovski - Buđenje (4:20) 2.    KIM Band - Ljubi me brzo, žurim (5:15) 3.    Arian - Lutaš velikim gradom (4:21) 4.    Ibn Tup - Njen tata (3:01) 5.    Nada Pavlović - Brodvej (3:52) 6.    Anelidi - Kad bi postojala žena (3:12) 7.    Terusi - Mjesto pod suncem (3:17) 8.    Jakarta - Spiritus (3:52) 9.    Makadam - Ko prijatelj njene kuće (4:29) 10.    Lokica i Lokice - Disco lady (3:05) 11.    Aska - Katastrofa (3:19) 12.    Tihomir Pop Asanović - Plejboj (2:52) 13.    Zorica Milosavljević - Disko par (2:41) 14.    Radojka Šverko - Odlazi čovjeće (2:55)  
Daniel Barenboim s Smetanovo Mojo domovino

Daniel Barenboim s Smetanovo Mojo domovino

Marijan Zlobec, 17. december 2016 ― Medtem ko sem poslušal Dunajske filharmonike pod dirigentskim vodstvom Daniela Barenboima, ki je v polem dunajskem Musikvereinu dirigiral Smetanovo Mojo domovino, se v Ljubljani še noče razplesti drama simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Daniel Barenboim v Musikvereinu, vse fotografije Marijan Zlobec Barenboim je “zvezdniški dirigent”, čeprav v bistvu ne zna dirigirati in bi pri našem profesorju […]
KWIC, KWAC, KWOC

KWIC, KWAC, KWOC

Biblio terminologija, 17. december 2016 ― © 7blog Nekatere druge vrste besednih indeksov so še: KWWC Key-Word-With-Context Index KEYTALPHA Key-Term Alphabetical WADEX Word and Author IndexIt – ena od izpopolnjenih in izboljšanih verzij KWIC-indeksa AKWIC Author and keyword in context index – različica kazala WADEX DKWTC Double KWIC Index – ena od izpopolnjenih in izboljšanih verzij KWIC-indeksa KLIC Key-Letter-In-Context Index Tokratni naslov je za prenekaterega nepoučenega bralca zagotovo nenavaden, enigmatičen in čuden, mogoče bo kdo pomislil, da gre za besedno igro, otroško izštevanko ali brezpomenski refren uspavanke za dojenčka. Pa ni nič od tega. Vse tri besede, gre za angleške kratice, predstavljajo zelo resne, pomembne in zapletene reči. Kadar se uporabljajo vse tri skupaj, si navadno sledijo v zgornjem vrstnem redu (ni pa nujno), kdo ve zakaj, morebiti zato, ker so tako lažje izgovorljive, ali pa zato, ker je prva (KWIC) najpomembnejša in nedvomno najpogostejša. Gre za poimenovanje in opis različne organizacije permutiranih besednih kazal. No, iz teh kratic na srečo ne delamo izpeljank (kot npr. FRBR, FZBZ in še kaj hujšega) in torej ne kwikamo, kwakamo ali kwokamo . . . Učinkovito in kar se da hitro iskanje ter pridobivanje pravih informacij iz velike količine knjig, člankov in drugih dokumentov je bilo že vedno ena od kritičnih točk strokovnega in znanstvenega delovanja, pa seveda temu namenjenih podpornih dejavnosti, to je knjižnic in dokumentacijskih služb. Danes, ko merimo in ocenjujemo iskanje in dostop do relevantnih informacij v sekundah in s številom za to potrebnih klikov, si težko predstavljamo sisteme za poizvedovanje v predračunalniški dobi. Kljub ročni ali "peš tehnologiji" so bili postopki in orodja neverjetno dobri in učinkoviti. V bibliotekarstvu in dokumentalistiki se je kot posebna stroka razvilo indeksiranje, to je označevanje vsebine dokumenta, publikacije z indeksirnimi izrazi, npr. deskriptorji, ključnimi besedami, notacijami določe
Minister Anton Peršak še ne ve, kaj naj s Slovensko filharmonijo

Minister Anton Peršak še ne ve, kaj naj s Slovensko filharmonijo

Marijan Zlobec, 17. december 2016 ― Za novega kulturnega ministra Antona Peršaka je napovedana stavka simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije  z vsemi pripravami na novoletni koncert 1. januarja, ki pa se bodo začele že 19. decembra, ter zamenjava direktorja Damjana Damjanoviča in šefa dirigenta Uroša Lajovica, očitno prevelik zalogaj, da ne rečem problem. Anton Peršak, vse fotografije Marijan Zlobec Če sam misli, […]
Skoraj 40 / Almost 40

Skoraj 40 / Almost 40

Beli sladoled, 17. december 2016 ― OFF THE HOOK, UGM Studio, Trg Leona Štuklja 2, Maribor Umetniki in umetnice / Participating artists: Beli sladoled, Ivana Bajec, Jaka Vatovec, Marko K. Gavez, Mina Fina, Nez Pez, Nina Čelhar, Simon Kocjančič, Zoran Pungerčar Kuratorka / Curator: Lara Plavčak Vodja projekta / Project Manager: Piera R. June Organizacija / Organisation: Kino Šiška | DobraVaga and UGM l Umetnostna galerija Maribor
THE KOJN, IT'S EVERYONE ELSE

THE KOJN, IT'S EVERYONE ELSE

Radio Študent, 17. december 2016 ― Gromka, 16. 12. 2016   Petek je bil tokrat brezkompromisno rezerviran za sprejem delno izgubljenega domačega dueta It’s Everyone Else v Gromki. Pika Golob in Lucijan Prelog sta se, slab mesec po izdaji svojega tretjega albuma Heaven is an Empty Room, ustavila tudi na našem koncu. Pri obujanju bolečih spominov na še ne preteklo leto 2016 pa sta ju podprla The Kojn. Obe imeni sta že prav neotesano namigovali, da bo to en prav besen dogodek. Obe zasedbi namreč gradita svoj nastop, tako zvočno kot vizualno, na polju agresivnega, besnega, histeričnega. Nikoli ne gre samo za predstavitev glasbe, pač pa za manifestacijo vsega občutenega skozi vseobsegajoč, lahko bi rekli interaktiven performans. Bilo je jasno, da nam bo kljub nizkim decembrskim temperaturam še kako vroče. Da je temu res tako, je nakazovala že postavitev “odra”, ki ni bil zares oder - vsi smo namreč stali na isti višini, na višini tal. Taki nastopi v živo so ena ključnih značilnosti It’s Everyone Else in predvsem kažejo na njuna prizadevanja gradnje mikroskupnosti, na težnje po zbiranju podobno mislečih za nadaljnje udejstvovanje v boju proti vsem grdobijam tega sveta. Koreografija je jasna: začni pri sebi in nato pojdi med ljudi. Vendar pa o tem še nekoliko več kasneje ... zdaj začnimo na začetku. Najprej sta pododrje zavzela The Kojn. The Kojn sta zdaj že stara znanca podzemnih nojzerskih srečanj, pred kratkim smo jima  prisluhnili tudi v Jalla Jalli, ob boku avstrijske zasedbe Bug. Kakorkoli že, petek sta otvorila slušnemu aparatu prav nič prijazno, od samega začetka pa čisto do konca sta namreč predvsem razturavala svoje inštrumente. Naveza bobnov in kitare s spremnim katarzičnim dretjem se je izkazala za nadvse sproščujočo, z vsakim nadaljnjim izpustom zvoka je namreč prišlo do množenja srečnega nevrotičnega premikanja po plesišču. Na ta nastop niti ne smemo gledati skozi prizmo ozke zvočne predstavitve, saj to ni bil koncert, namenjen podajanju popolnih not glasbenim gurmanom. Šl
Bogračstrip.art.nica Buch

Bogračstrip.art.nica Buch

STRIP.ART.NICA, 17. december 2016 ― Spoštovani! Da ne bo zamere, ker smo zadnjič ob čili kon karne testirali štajersko vino, bomo 29. decembra od 19:00 ure dalje, ob bograču srkali primorski refošk in listali faksimile ponatisa knjižice s simpatičnim naslovom Uputstvo za pripremanje – kuvanje hrane i izradu suvih improvizovanih obroka u ratu, ki jo je leta 1969 izdal Državni […]
PIXXELPOINT 2016

PIXXELPOINT 2016

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 17. december 2016 ― PIXXELPOINT 2016 / WE We. Does this mean the We and the collective You, You and I, or is there also a They, and if so, who does that mean? Goricans, Slovenians, Europeans, Christians, atheists, revolutionaries, mothers, children, families of all types? Are the new arrivals also We, are We the ones staying or are We perhaps the ones departing? Are We those living here and now, or those who have ever lived and ever will? Who is it that we are? And who is it that we can be? Only humans? Are animals included in the concept of We? What about other creatures of the planet, are they also We? Even those that breathe with gills, or those that do not breathe at all? Does We include those beyond the stars, or are those They, or You? What do We have to say to each other? Some months ago I started a process which has been taking form throughout the year. The concentrated sequence of events scheduled during the festival week taking place in December 2016 is only the conclusion of a stage of this process, only an intersection where the paths of all contributors meet, it is a festival, a celebration and an exhibition, a communication exercise via the events, where the visitors will join us. This edition of Pixxelpoint is a particularly long and widespread process, through which I bring together the contributing artists. Artists in collaboration with other artists and art students, scientists and the laboratories and research centers of the University of Nova Gorica, join together with the local community in the research of the specific nature of living on the state border in light of international events, where art, science, society and everyday life meet. Perhaps the key question I ask throughout this process is how we see one another. Not just through art or science, but most of all how all of this helps us to survive, what it means for the destiny of the human being. Of course, by using the title We I find myself thinking about the Zamyatin novel from 1921, asking myself in what
Kako poleteti iz gledališča

Kako poleteti iz gledališča

Radio Študent, 17. december 2016 ― Bush Moukarzel: Človeški faktor. Režija: Matjaž Pograjc. Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana, 12. dec. 2016. Foto: Nejc Saje. Vstop gledalstva v predstavo Človeški faktor zaznamujeta procedura in specifična ureditev gledaliških prostorov. Že kmalu je jasno, da gre za poskus refleksije fenomena smrti, ki ji nihče ne uide. A zdi se, da je tu smrt le izzivalno gradivo, osnovni režijski namen Matjaža Pograjca pa pripeljati občinstvo v posebno čustveno stanje, tja, kjer se odpira vprašanje pomena življenja, predvsem pa poudarja njegova enkratnost. Letenje v letalu, kjer smo za nekaj časa zaprti kot v kletki, je prav posebna situacija. Med letenjem se zavedamo svoje izoliranosti, ranljivosti in popolne podrejenosti avtomatizirani tehnologiji. Potniki smo pri tem reducirani na številke, identificirani, pregledani, razdeljeni po razredih in precej oropani zasebnosti. Kljub temu smo veseli občutka hitrega plutja nad oblaki, razen če imamo strah pred letenjem. Ta skupek okoliščin je odličen material za uprizarjanje in predstava ga na idejni ravni uspešno razpre. Preprosta ideja, da so gledalke in gledalci potnice in potniki na letališču in v letalu, išče mehki modus prostorske realizacije: ne skriva, da se nahajamo v gledališču, hkrati pa ga preobraža v letališče in letalo. To počne s pomočjo značilnih znakovnih elementov, kot so informacijski zasloni in usmerjevalni napisi, ter z nakazanim obličjem letala, animiranega s pomočjo video projekcij. Igralska zasedba je angelska posadka iz onstranstva, ki poganja proceduralno zasnovano dogajanje. Nekaj nerodnosti med sprejemom občinstva v prostor in občasne dramaturške nedoslednosti pri tem niti ni ključnega pomena. Zaplete se, kot ponavadi, ko v tovrstno strogo zastavljeno konstelacijo prostora in njegov pomenski dualizem vstopi obsežnejši igralski govor. Tako količina kot vsebina govorjenja na mnogih mestih ustvarita odvečen pojasnjevalni balast, zaradi katerega trpi izrazito poetično zastavljeno vizualno
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 17. december 2016 ― Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga francoskega pisatelja Michela Houellebecqa Podreditev, pri mariborski založbi Litera pa razmišljanja Anje Radaljac Puščava, klet, katakombe ter roman češkega pisatelja Emila Hakla Pravi dogodek. Založba Miš je izdala mladinsko delo Sebastijana Preglja Do konca jezera in naprej.
FriForma: Kravanja / Khouri + Guionnet / Yoshikawa / Kutin

FriForma: Kravanja / Khouri + Guionnet / Yoshikawa / Kutin

Radio Študent, 17. december 2016 ― Vodnikova domačija, 15. 12. 2016   Pretekli četrtek se je na Vodnikovi domačiji zaključila sezona koncertnega cikla FriForma, izraslega iz serialke Jazz pri koritu. V svojem preizkusnem letu je FriForma gostovala na raznoraznih lokacijah, ohranjala pa je svoje zvočno raziskovalno poslanstvo in nabrala tudi nekaj ponavljajočih se domačih obrazov med glasbeniki, ki so tekom cikla koncertov nastopali v različnih formacijah. Tokrat so se nam prvič kot trio predstavili Jean-Luc Guionnet s saksofonom, Daichi Yoshikawa s kovinskimi objekti, mikrofoni in tolkali ter Samo Kutin s hurdy gurdyjem z dodatnimi resonatorji, ki ga je nato sproti po potrebi prepariral. Za triom pa je bil na sporedu še gibalno-zvočni performans Ane Kravanja in Lotus Edde Khouri, ki sta predstavili projekt V dopisovanju, v katerem z živim performansom prevprašujeta lastno ustvarjalnost in osebno v odnosu do skupnega. Na tej točki je treba poudariti vlogo FriForme pri ustvarjanju prostora za nastope tako svežih projektov, ki jih sicer pripravljajo preizkušeni glasbeniki. Verjetno je želja marsikaterega improvizatorja, da bi svoje impulze lahko širil v karseda pristni obliki. FriForma ustvarja kulturo medsebojnega sodelovanja performerjev z različnimi ozadji v obliki premiernih nastopov pred publiko. Eno izmed teh je bilo sodelovanje Guionneta, Kutina in Yoshikawe. Že uveljavljeni akterji cikla FriForme so tokrat, bojda na povabilo organizatorjev, na oder stopili skupaj. Saksofon, Daichijev nabor in hurdy gurdy so pletli resonirajoče zvočne kulise, pri katerih so si spoštljivo izmenjevali vloge vodilnega raziskovalca in podpore s krepitvijo vzdušja trenutka. Nastop je bil kot tak precej doživet s strani nastopajočih in prikupno zanimiv. Improvizirali so z zagonom, ki ni pustil veliko prostora previdnemu tipanju, a vseeno dovolj zadržano, da se vse skupaj ni sprevrglo v vsesplošni nojz. Bili so hrupni, a le ko so zadeli kako skupno resonanco, kar pa se je zgodilo pogosto. Lovljenje reson
še novic