Radio Študent, 23. december 2016 ― Samo še dvakrat gremo spat pa ... bo nedelja. Dan, ki se ga veselijo tako mali kot veliki otroci. Jezus bi upihnil že 2016. svečko, če bi se zares rodil na ta dan.  No, pa tudi kokakolin  bradatež v rdečem se bo splazil v naša stanovanja in nam pod božičnim dreveščkom pustil darila, če smo bili čez leto dovolj pridni. Danes pa je še vedno petek, zato si poglejmo, s čim si lahko popestrimo nocojšnji večer. V Križevniški cerkvi bo ob 20. uri zvečer uprizorjena prva tradicionalno netradicionalna polnočnica. Čeprav se dogodek lahko bere kot še ena izmed krščanskih božičnih polnočnic, smo o dramaturškem poteku in o izbiri prostora dogodka povprašali Niko Gabrovšek iz društva Ljud, ki polnočnico tudi pripravlja. IZJAVA Če je vaš božič manj versko obarvan, lahko namesto Jezusovega rojstva praznujete 10 let stand-up scene v Sloveniji. Nekaj besed o stand-up dogajanju na slovenskih tleh in o današnjem tretjem dogodku v sklopu praznovanja okrogle obletnice je povedal Andrej Težak iz Ceha za smeh. IZJAVA Preden v nedeljo upihnete še zadnjo adventno svečko, se lahko skupaj z Lucijo Ćirović, Jernejem Celcem in Matkom Žerjalčem v 10ka klubu smeha ob 20.30 nasmejite do solz in jim pomagate upihniti rojstnodnevno svečko. Sedaj pa k malo bolj resnim temam. Preden vašo pozornost popolnoma prevzame praznično veselje, vas v Rog vabi Inštitut za delavske študije na popoldne, posvečeno Michelu Foucaultu. O biopolitiki, njenih teoretskih priložnostih in omejitvah se bodo pogovarjali Matija Jan, Aljaž Župančič in Robert Bobnič. O teoriji biopolitike ter interpretaciji Foucaulta smo povprašali Matijo Jana. IZJAVA V ponedeljek bomo po zahvali državnega praznika lahko preždeli na domačih kavčih. Da bodo imeli dela prost dan tudi politiki, se bo zvečer v Cankarjevem domu odvila državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter 25. obletnici sprejema Ustave Republike Slovenije. Ker je družba zaključena, imate vi privilegij, da si jo ogledate z udobnih domačih st

Radio Študent, 23. december 2016 ― Odtavali smo v temno, majhno prizorišče Levega odra v Drami. V sklopu Drama Laboratorij, kjer lahko mladi ustvarjalci predstavijo svoja dela, smo si tokrat ogledali monodramo Mojce Madon z naslovom Grozljivi gost. Sloneč ob steno Rok Prašnikar čaka, da se gledalci posedejo, in nato začne s svojim nastopom. Že po prvih monologih vidimo izpiljenost in celovitost njegove igre. Poudarjeno pretirano ekspresivnost naredi naravno in prepričljivo tvori karakter lika. Vseprisotno se giblje po prostoru ter smiselno uporablja minimalistično sceno črne mize in dveh stolov. Njegove kretnje, mimika in gibi zapolnjujejo praznino prostora in ustvarjajo prisotnost namišljenih objektov. S telesno in obrazno izraznostjo tako v neprekinjeni dinamiki tekoče pelje svojo zgodbo nevrotičnega mladostnika, ki je izgubljen v tem svetu. Monodrama izhaja iz knjige Umberta Galimbertija Grozljivi gost: nihilizem in mladi, po kateri je dobila tudi ime. Galimberti analizira stanje mladih, kar ustvarjalci predstave umestijo skozi vidik svojih osebnih izkušenj. Predstavijo družbeno situacijo mladih, v kateri prevladuje prostovoljno delo namesto zaposlitev, birokracija nad človeškostjo, slabe stanovanjske razmere, selitve v tujino itd. Že sam prostor, v katerem je uprizorjena predstava, potrjuje to vizijo problematike mladega, ki je vedno zveden na nekaj stranskega. Galimbertijev mladi posameznik nima več upov, saj ga prežema nihilizem – upanje, utopija in optimistično videnje so že del preteklosti in ne obstajajo v sedanjem. Za razliko od stanja, opisanega v knjigi, pa nastopajoči v uprizoritvi še zmeraj predstavlja aktivnega mladega, ki (še) ni povsem izgubil želja in sanj, »he's not there yet«. Njegov edini odziv in odgovor na družbeno situacijo je namreč ta, da sanjari. Tako si v glasni vnemi domišlja, da je kralj Evrope, sveta, vesolja … Poseduje lahko vse, kar želi, in tako si prilasti 'črno seksualno sužnjo'. Svojo imaginativno vsemogočnost stopnjuje, dokler ne obsedi na stolu –