Pregled literature – MIMIC modeli

Andrej Srakar, 7. januar 2017 ― Nekaj začetnih del s področja MIMIC (Multiple Indicators Multiple Causes, t.j. “multipli kazalniki, multipli prediktorji/vzroki”) modelov, literatura se bo verjetno dodajala tudi sprotno. Modele uporabljam pri enem člankov, kjer sem soavtor, mislim pa, da na področju manjka ustrezen pregled dosedaj opravljenih del – v vsakem primeru pa bo tole služilo vsaj za lastno evidenco. Aigner, D., [...]
Vtis imam, da Plečnikova dediščina propada

Vtis imam, da Plečnikova dediščina propada

Marijan Zlobec, 7. januar 2017 ― Danes je velik jubilej, a se ga, kljub razglašanju v medijih, spominja bolj malo ljudi. Popoldan je bila maša v stolnici, a ni bila niti polna, kar pomeni kakih tristo vernikov. Pred tem sem bil  v Plečnikovi hiši v Trnovem, kjer so do tedaj zabeležili okrog 140 obiskovalcev, a vtis je bil kar prijeten, saj […]
STEVE LEHMAN: SÉLÉBÉYONE

STEVE LEHMAN: SÉLÉBÉYONE

Radio Študent, 7. januar 2017 ― Pi Recordings, 2016   <a data-cke-saved-href="http://stevelehman.bandcamp.com/album/s-l-b-yone" href="http://stevelehman.bandcamp.com/album/s-l-b-yone">Sélébéyone by Sélébéyone</a> Za razliko od dobršnega dela svojih glasbenih pajdašev je saksofonist Steve Lehman v izdajanju muzik precej ekonomičen lik. Verjetno so tudi zaradi tega njegovi avtorski albumi, katere v grobem izdaja na vsaki dve leti, vedno izjemno posebna dela. Lehman je že vsaj kako desetletje en najbolj markantnih glasov novega jazza, h kateremu dosledno pristopa analitično, raziskovalno in ambiciozno. Ena od značilnih potez njegovega dela je spektralizem, metoda, ki tretira frekvenčni spekter kot zvezen in kot tak tudi neskončno gnetljiv za bilokakšno niansiranje akustične realnosti in njenih perceptivnih učinkov. A spet druga značilna linija njegove poetike je njegov kristalen in barvit, zgodovinsko osveščen postbopovski alt saksofon.  Manj vidna, pa v Lehmanovem opusu vseeno prezentna premena je njegova fascinacija nad hip-hopom. V ritmičnem smislu se ob prisluhu nekaterim Lehmanovim ploščam zlahka spomnimo na še enega alt saksofonista Steva Colemana, ki se je v jazzovskem miljeju najvidneje lotil tovrstnega raziskovanja. A bolj kot ritmične komponente se je avtorju tega teksta v spomin zasidrala izvrstna, pa kaj izvrstna, fenomenalna adaptacija GZA-jove skladbe Living in the World Today z albuma Travail, Transformation, and Flow iz leta 2009. A ob vsem tem se vseeno ni bilo nadejati tako vznemirljivega albuma, kakršen je v lanskem letu izdani Sélébéyone.  Tu se namreč srečamo s polnovrednim hip-hopom in dvema zelo prezentnima vokalistoma, a vse to je brezšivno vpeto v zelo specifično in akademsko, celo klinično estetiko Steva Lehmana. In ravno to je tisto, zaradi česar je album tako poseben. Čeravno je hip-hop z jazzom or
Rae Sremmurd: SremmLife 2

Rae Sremmurd: SremmLife 2

Radio Študent, 7. januar 2017 ― Interscope Records, 2016   Ko te Slim Jxmmi in Swae Lee povabita na zabavo, je včasih pač težko reči ne. Čeprav veš, da na sporedu ne bo veliko intelektualnih pogovorov, introspekcije, brezalkoholnih pijač ali pridnih punc, vseeno greš. Že prejšnjič je bilo zabavno. Že ko sta atlantska brata Brown, bolj znana kot Rae Sremmurd, pred dvema letoma in pol kot še na pol najstnika izvrgla single No Flex Zone, sta s svojo verodostojno neobremenjenostjo in nalezljivo energičnostjo ob opisovanju mladostniških banalnosti tudi med trap posebneži mlade generacije izstopala. In ko je sledil še album, poln plehkih, a presenetljivo vzdržljivih bangerjev, je postalo jasno, da duo ni muha enodnevnica. Da je morda trajnejši kot npr. 90's zabavljača Kris Kross in da sto milijonov youtube gledalcev ter razigrane koncertne množice, ki se jim je pri hitih tipa No Type še na evropski turneji gladko mešalo, h kakšnemu drugemu fenomenu ne bodo preskočili kar takoj. Komadi so nato v ZDA bučali z divjajočih avtomobilov, predstavljali soundtracke divjim poletnim zabavam, v trenutkih, kot je sentimentalno romantični This Could Be Us, pa so ob vokalnih sposobnostih Swaeja Leeja izpostavljali tudi duovo željo vsaj bežnega preseganja trap površinskosti. In prav v to smer zvočnega in liričnega preseganja ter nadgrajevanja instantne zabavnosti se zdi usmerjen tudi party, imenovan SremmLife 2. In res ne gre le za muziko, gre za način življenja. Za sprostitev, uživaštvo, hedonizem, nemoralo, kar pa je v tem primeru na srečo hkrati tudi nalezljiv optimizem, vitalizem in deluje osvežujoče inkluzivno, saj se brata s svojim brezmejnim razvratom ne postavljata nad nas, temveč nas vse vabita zraven. Za trap značilni, temačni, skrajno sintetični, a tokrat nadpovprečno prefinjeni beati in sint linije pa sicer opozorijo še na tipa z imenom Mike Will Made-It. Ta je v zadnjih letih sodeloval z Lil Waynom, Schoolboy Q-jem, Kanyejem Westom in raznimi pop zvezdami, a se zdi kot ustvarjen prav za k
I AM THE ...

I AM THE ...

Radio Študent, 7. januar 2017 ―   PLEJLISTA:  01. Excepter -  Echo Park  02. Wang Changcun -  Sea-Food  03. Beatriz Ferreyra -  Demeures Aquatiques  04. Paul White -  The Futurist/I Am The  05. Maggi Payne -  Flights of Fancy  06. Maggi Payne -  Gamelan  07. Gabriel Garzón-Montano -  Sour Mango  08. Toljo -  Around [7th floor beats]  09. Toljo -  Sweet Trumpet  10. Beat Detectives -  The Sickness  11. Buz Ludzha -  Asteroid  12. Beat Detectives -  Drexciya Is Playing At My House  13. LCD Soundsystem -  Daft Punk Is Playing At My House  14. Gang Of Four -  We Live As We Dream, Alone  15. Beat Detectives -  Walking Down the Street  16. Cluster -  Hollywood    
ZELENO SONCE: Funky Fast Bump

ZELENO SONCE: Funky Fast Bump

Radio Študent, 7. januar 2017 ― 1. GRAHAM CENTRAL STATION: Hair 2. HARVEY MASON: Marching in the Streets 3. THE BAR-KAYS: Holy Ghost 4. FABULOUS COUNTS: Lunar Funk 5. THE NEW MASTERSOUNDS: Nervous 6. MIGHTY MOCAMBOS: Next Message 7. JEAN JACQUES PERREY: E.V.A. 8. THE GRIPS: Fancy Roll 9. SHADES OF JOY: Music of El Topo 10. OUTLAW GANG: Funky Fast Bump 11. CHARLES WRIGHT & THE WATTS 103rd STREET BAND: Light My Fire 12. LITTLE JIMMY TYSON AND THE HIGHWAY ROBBERS: Who Will Be the Next Fool
teoretsko izkoriščanje

teoretsko izkoriščanje

Radio Študent, 7. januar 2017 ― Neokolonializem je ekonomski termin, ki označuje trenutno stanje politične in ekonomske odvisnosti nekdanjih kolonij od svojih kolonov oziroma gospodarsko razvitejših držav. V današnji teoremi bomo raziskovali nekaj filozofskih terminov, ki pomagajo ohranjati to gospodarsko stanje sveta.   Čut za teorijo Evropska kultura se je kar sama oklicala za družbo znanja. Medtem ko ves svet dela, spreminja snovi v uporabne predmete in te pošilja širnemu svetu potrošnikov, se tako imenovani Evropejci iz tega izključujejo in si pridajajo vlogo organizatorja dela in razdelitve produktov – producirajo storitve. Imenujejo se postfordistična družba, kjer je ustvarjalnost ponovno vstopila v produkcijo po dolgi industrializaciji, ki je delavce z vse bolj rafiniranim tekočim trakom tako odtujila od proizvodov lastnega dela, da se je zdela pot nazaj že utopična. Mimogrede naj navržemo, da tudi v Evropi še obstajajo tovarne. Seveda ni naključje, da se člani družbe znanja dojemajo kot direktni potomci grške demokracije, ki je kot zibelka izumila nekaj, čemur se reče »čut za teorijo«. Pustimo ob strani, kaj ima moderna Evropska unija še skupnega z antično Grčijo in koliko njenega zgodovinopisja štrli daleč stran v diametralno nasprotje, imenovano barbarstvo. Poglejmo raje, kaj je in kako deluje »čut za teorijo«: »Vključevanje z Vzhoda prihajajočih prvin in kulturnih spodbud nikakor ne more zanikati izvirnosti grške misli. Ta je izvedla odločilen prehod od uporabne tehnike in od mita k brezinteresni in čisti znanosti; prvič v zgodovini je sistematično uveljavila logične zahteve in spekulativne potrebe razuma: prav ona je resnično ustvarila znanost kot logični sistem ter filozofijo kot razumsko spoznanje in rešitev problemov celotne resničnosti in življenja.«[i] Če verjamemo Realu in Mondolfu, ki sta konstruirala te stavke, potem so vsa človeška ljudstva na celotni zemlji vedno spoznavala samo pragmatično, brez užitka in le za potrebe praktične uporabe. Dokler se niso
KOSMIČKO PRELO

KOSMIČKO PRELO

Radio Študent, 7. januar 2017 ― avtor: Šlager Master Stana 1. Strauss Malovčić - Also sprach Kemal 2. Makadam - Balerina 3. Strait Jackin - Tarmi Rićmi 4. Tevarbulebra - Nove patike 5. VIS Jošavka - Ja sa prela sve gori u meni 6. Đavoli - Ostani uz mene 7. Petrogradski ludi đak - Letimo, padamo 8. Moussaka - Yaran 9. Bata Božanić Kvintet i Laki Pingvini - Možda, možda 10. Gorki šećer - Gorki šećer 11. Crvena jabuka - Nek te on ljubi 12. Himzo Polovina - Mila majko šalji me na vodu 13. Jadranka Stojaković (ft. Miroslav Tadić) - Što te nema 14. Klapa Romanija - Oj, djevojko Milijana 15. Miladojka Youneed - Ratata 16. Slađana i Dado - Princeza  
NAJLJUBŠE PLOŠČE 2016

NAJLJUBŠE PLOŠČE 2016

Radio Študent, 7. januar 2017 ― FAV RECORDS OF 2016 1. Hello Shark - Delicate 2. Gold Panda - Good Luck And Do Your Best 3. Big Thief - Masterpiece 4. Martha - Blisters In The Pit Of My Heart 5. Pinegrove - Cardinal 6. Frankie Cosmos - Next Thing 7. Bon Iver - 22, A Million 8. Modern Baseball - Holy Ghost 9. Car Seat Headrest - Teens Of Denial 10. The Growlers - City Club 11. Told Slant - Going By 12. Illum Sphere - Glass 13. Hinds - Leave Me Alone 14. Nap Eyes - Thought Rock Fish Scale 15. Preoccupations - Preoccupations
V Mrakovi kleti v Vrbovem do svečnice še na ogled družinske jaslice

V Mrakovi kleti v Vrbovem do svečnice še na ogled družinske jaslice

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. januar 2017 ― Vrbovo, Ilirska Bistrica – Do svečnice, 2. februarja, ko se po 40 dneh sklenejo božični prazniki, so v Vrbovem pri Ilirski Bistrici še na ogled jaslice, ki jih je v svoji kleti z veliko ljubezni in truda, predvsem pa z občutkom za podrobnosti izdelal in postavil Jožef Rutar. Pri izdelavi mu je bila v pomoč in oporo žena Jožica, veliko navdušenje nad božično pravljico pa kažejo tudi njegovi štirje vnuki. Foto: Alenka Rutar Jaslice v hiši Vrbovo 22 a si lahko ogledate dopoldne ali popoldne, prej se lahko najavite na telefonsko številko 040 416 759. Veseli bodo prav vsakega obiskovalca. Foto: Alenka Rutar December je mesec praznovanj, je čas bleščečih lučk, skupnih druženj in obdarovanj. Obenem je tudi čas praznovanja božiča in izdelovanja jaslic, ki predstavljajo božično zgodbo. Prav posebne jaslice je v svoji kleti naredil Jožef Rutar iz Vrbovega, ki se je izdelave lotil postopoma in premišljeno. Kot pravi, se mora v glavi poroditi najprej dobra ideja, iz nje pa se počasi razvija podoba. Pri ustvarjanju družinskih jaslic je potreboval veliko dobre volje, potrpljenja, vztrajanja in želje po nečem novem, drugačnem. Začetek izdelave velikih jaslic, ki jih je postavil v kleti, sega leta nazaj. Strast se je rodila v trgovini, kjer je Jožefov pogled ujel velike božične figure, ki so krasile police. Želja po ustvarjanju je obrodila sadove. Vsako leto so jaslice postajale večje in večje, pridružile so se nove figure in elementi. Foto: Alenka Rutar Tokrat je Jožef prekosil samega sebe, saj je izdelal res čudovite jaslice, ki zavzemajo enajst kvadratnih metrov, nastajale pa so tri tedne. Začel z izdelavo lesene podlage, ki je nekoliko dvignjena od tal in dovolj trdna, da drži celotne jaslice. Nato je izdelal korita za vodo in napeljavo zanjo. Na konstrukcijo je postavil še šest smrečic, ki jih krasijo novoletni okraski. V jaslicah najdemo 95 živali in 32 upodobljenih ljudi. Izdelal je tudi leseno hišico za sveto družino. Kamenje, ki uprizarja pot,

Božični koncert

Glasbena matica, 7. januar 2017 ― Ob 60. obletnici smrti arhitekta Jožeta Plečnika in ob 90. obletnici Plečnikove cerkve sv. Frančiška Asiškega Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana dirigentka Živa Ploj Peršuh Nedelja, 8. 1. 2017, ob 20.00 Ljubljana, Plečnikova cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški … Continue reading → The post Božični koncert appeared first on Glasbena Matica Ljubljana.
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 7. januar 2017 ― Kulturni center Maribor je izdal knjigo Rasta Božiča z naslovom Schindlerjev vojak: Zgodba Staneta Ponikvarja, mariborska založba Litera pa romana Florjana Lipuša Srčne pege in Toma Podstenška Papir, kamen, škarje. Pri založbi Miš je izšel otroški roman britanskega avtorja Davida Almonda Deček, ki je plaval s piranhami.
1956 Iški Vintgar – Žurka

1956 Iški Vintgar – Žurka

Stare slike (Cerknica), 7. januar 2017 ― Fantje in dekleta iz treh vasi – Sv. Vida, Osredka in Tavželj – so v Iškem Vintgarju priredili žurko. Zapit so šli “tolar”, denar, ki so ga prejeli pri uspešni šrangi na poroki dekleta iz sosednje vasi. Veseli in zadovoljni po dobro opravljenem delu – šrangi, so se fantje in dekleta odločili, da to proslavijo […]
še novic