Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 2. junij 2017 ― V projektu ‘Neskončna vmesnost’ avtorica problematizira vmesno polje med objektivizirano medicinsko diagnozo in anomalijami, ki se tej vsiljeni objektivnosti izmikajo. Gledalec opazuje kulturo rakavih in sopostavljenih avtoričinih celic v inkubatorjih, ki jih običajna diagnostična praksa raziskuje s standardiziranimi postopki, ki so določeni z znanstvenim jezikom. Na podlagi določenih vrednosti se poda ocena o agresivnosti rakavih celic v vzorcu pacienta ali pa v primeru avtoričinih celic analizira vzorec s pomočjo pretočnega citometra. V testnem okolju umetniškega projekta opazovanje celičnih kultur poteka intuitivno s pomočjo zvoka in usmerjenih svetlobnih žarkov, ki naredijo zaznavno nekaj, kar je sicer nemerljivo / neulovljivo. V kvantni mehaniki velja, da je meritev tista, ki 'nekaj naredi' objektu merjenja. V znanstvenem poskusu 'double-split experiment' so znanstveniki potrdili, da se atom vede drugače, če ga opazujemo. Če atom ni opazovan, se vede kot val, sicer pa kot delec. Ta kvantni paradoks poznamo tudi v kvantni biologiji, od koder Založnik črpa navdih za umetniško postavitev, v kateri obiskovalec s svojo prisotnostjo / zaznavanjem vpliva na dogajanje v celični kulturi. Roger Penrose v knjigi 'Emperor new mind: Concerning Computers, Minds and The Laws of Physics' (1989) predlaga, da je odločitev o kolapsu valovne funkcije, ob izvedbi meritve in sklopitvi sistema na samo eno možno stanje, povezana z zavestjo in procesi, ki so neizračunljivi, ter da so s tem povezani tudi mikrotubuli v možganih. V testnem okolju instalacije 'Neskončna vmesnost' je tako obiskovalec tisti, ki povzroči sklopitev ali dekoherenco iz ponujene avdiovizualne superpozicije stanj (sistem obstaja v več stanjih hkrati) na eno samo možno stanje in tako sam fiksira določen sistem. Situacija je na moč podobna tehnikam za prilagajanje pogleda kot jih poznamo iz likovnih teorij videza, kjer se anamorfotični madeži v gledalčevem recepcijskem sistemu sestavijo v smiselne podobe. In the pro

SPRP, 2. junij 2017 ― Mariborska skupina Onslow, v kateri so se zbrali glasbeniki iz treh različnih zasedb z dolgim stažem, je posnela videospot za naslovno pesem pred mesecem izdane plošče "Konec filma". Podnaslov scenarija videospota je: "Verjemite v iluzijo, ker če ne boste v nič verjeli, vam bo ostala samo realnost. Ta pa povečuje stres, povišuje pritisk in se pretepa, preriva, preklinja ter nazadnje na smrt pijana pravi, da je vsega konec!" "Konec filma/Pravzaprav" je naslov pesmi, na katero so Onslowci obesili gibljive slike. "Hoteli smo narediti opero o koncu sveta, v kateri bi Eva stoje pela nekje zelo visoko gori, ostali člani benda pa bi ležali spodaj na blatnih tleh, kot se v resnici pogosto godi," je o spotu rekel basist benda Bojan Tomažič. "Besedilo je spisal Marko Kravos in se posvetil dilemi, ali gre pri zastalem svetu, ki laže o napredku, za odmor ali za konec filma," dodaja bobnar Zmago Jesenik. "V filmčku ni parodije in avtosatire, imamo pa opraviti z iluzijo," izda kitarist Said Bešlagič. "Vsi si skozi vso človeško zgodovino želimo miru," povsem drugače kot ostali trije iz benda, zadene poanto spota in nasploh vseh pesmi benda Onslow, pevka Eva Tomažič. "Še revolucijo na koncertih igramo zaradi ljubega miru," je strnila na koncu. Člani skupine. Vir: fb arhiv Onslow(od leve proti desni: Zmago Jesenik, Bojan Tomažič, Eva Tomažič in Said Bešlagič) Videospot je skupina posnela v Magic studiu največjega slovenskega iluzionista tega časa Magic Wladimirja. Snemalec je bil Roman Prehar, režiser Jan Zvonar Predan. Poleg članov benda na obeh straneh kamere, sta vidno vlogo v spotu odigrala plesalka Ula in čarobnik Wladimir. Oba sta nominirana za več nagrad na festivalu videospotov FEVSP v Ljubljani. Spot je nominiran za nagrado Vizija.  "Iluzija je vizija in obratno!" vam vsem kličejo Onslowci, srečno! Piše: Onč Furlan