Gostovanje Drame z Brezmadežno/Immaculato v Guadalajari v Mehiki

Gostovanje Drame z Brezmadežno/Immaculato v Guadalajari v Mehiki

SNG Maribor, 2. november 2017 ― Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor se je z uprizoritvijo Brezmadežna/Immaculata po romanu Colma Tóibína Marijin testament odpravila na gostovanje v Guadalajaro v Mehiko. Uprizoritev, v kateri nastopa Nataša Matjašec Rošker, bo v soboto, 4., in v nedeljo 5. novembra 2017, na sporedu v novo odprtem, v tem trenutku najmodernejšem umetniškem kompleksu v Latinski Ameriki El Conjunto de Artes Escénicas.
V pripravah na Beograd 1904 so v Mestnem domu zbrali nad 150 slovenskih umetnin

V pripravah na Beograd 1904 so v Mestnem domu zbrali nad 150 slovenskih umetnin

Marijan Zlobec, 2. november 2017 ― Dom in svet je imel več poguma za predstavitev ruske kakor slovenske likovne umetnosti. Urednika dr. Mihael Opeka in dr. Evgen Lampe nista imela kakšnega aktualnega občutka za dejansko dogajanje na področju razstavne politike, še posebej pa ne, ker sta dobro vedela in bila obveščena, da poteka v Beogradu Prva jugoslovanska umetniška razstava, o kateri […]
Na Divjem zahodu nič novega

Na Divjem zahodu nič novega

LUD Literatura, 2. november 2017 ― Kljub obilici takih in drugačnih nepomembnih dogodkov ima pri Atxagi bralec ves čas občutek, da se v romanu pravzaprav nič zares ne zgodi; dogodki, o katerih piše, sami po sebi niso pomembni in ne vodijo nikamor. Na Divjem zahodu torej nič novega.

"Vsebina krožišč v majhnih krajih je običajno v vlogi spomenika krajevne identitete"

MGML, 2. november 2017 ― "Prej bi rekel, da je vsebina krožišč zamišljena kot kazalnik krajevne identitete. V večini je v ozadju vodilo, da se ljudem, ki pridejo v določen kraj, takoj pokaže, kaj se tukaj dogaja in kaj so krajevne znamenitosti. Gre za neke vrste označevanje identitete krajev v potencialno turistične namene. To je morda odsev dejstva, da je v današnji Sloveniji in Evropi turistična panoga zelo v ospredju in potencialno dokaj donosna, zato ljudje in oblast vse večjo pozornost posvečajo promociji svojih krajev. Krožišča so se očitno izkazala kot primerne točke za izkazovanje identitete kraja. Seveda se na na drugi strani pojavi vprašanje, do katere mere oziroma ali sploh lahko nekdo, ki ni iz dotičnega kraja ali okolja, razume simbole in sporočila, s katerimi se izkazuje ta identiteta," je za RTV Slovenija povedal Miha Colner

Evropa prenavlja sistem avtorskih pravic

Asociacija, 2. november 2017 ― Kompleksna tematika avtorskih pravic doživlja obsežnejšo prenovo na evropski ravni, kjer že nekaj časa poteka usklajevanje glede Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu (ang. Proposal for a directive of the European parliament and of the Council on copyright in the Digital Single Market). Culture Action Europe (CAE), katere … Preberi več o Evropa prenavlja sistem avtorskih pravic
Rubikova kocka zvokov, gostov in produkcije

Rubikova kocka zvokov, gostov in produkcije

Odzven, 2. november 2017 ― Najnovejši album Bowrain, predstavlja osredotočenost zvočnih intervencij v luči sodobnih produkcijskih prijemov, ki dajejo zapisu kot celoti zelo organski zvok, medtem ko razvojna logistika aranžmajev zaokroža vtis, da je poslušalec (pretežno) pravzaprav priča izjemno tvornemu jam sessionu.
Pozni november za pesnika: Predstavili knjigo o Francetu Balantiču

Pozni november za pesnika: Predstavili knjigo o Francetu Balantiču

Notranjsko primorske novice » Kultura, 2. november 2017 ― Cerknica – V cerkniški knjižnici so 27. oktobra predstavili knjigo Franceta Pibernika Pozni november za pesnika, biografsko pripoved o pesniku Francetu Balantiču, ki je življenje izgubil v goreči hiši ob partizanskem napadu na Grahovo. Pogovor s Pibernikom je vodila urednica knjige Cvetka Rezar. Predstavitev knjige prof. Franceta Pibernika Pozni november za pesnika, biografska pripoved o Francetu Balantiču, knjižnica Cerknica, 27. oktober 2017 Foto: Tine Šubic France Balantič spada med tiste slovenske pesnike, ki so umrli zelo mladi, pesnika pa je zaradi zgodovinskih okoliščin doletela še posebna življenjska in literarna usoda, so zapisali pri Mohorjevi družbi, pri kateri je izšla knjiga. Balantič se je kot pesnik začel uveljavljati tik pred drugo svetovno vojno, njegove pesmi pa so izšle šele po njegovi tragični smrti 23. novembra 1943. njegova izredna lirika je izšla leta 1944 v zbirki V ognju groze plapolam. Po drugi svetovni vojni je bila njegova lirika prepovedana, njegove pesmi so umaknili iz vseh knjižnic, medtem ko so ga politični emigranti razglašali za svojega pesnika; v Buenos Airesu v Argentini so izdali dve zbirki njegovih pesmi. Po osamosvojitvi so ga slovenski literarni zgodovinarji uvrstili med klasike. Pibernik Balantiča ocenjuje kot enega vidnejših slovenskih pesnikov iz časa pred in med drugo svetovno vojno ter enega najboljših slovenskih sonetistov. Svojo prvo zbirko Muževna steblika je zasnoval že leta 1941, njeno objavo leta 1943 so preprečili. Nič bolj uspešen ni bil drugi poskus izdaje zbirke leta 1966, ko so naklado uničili, do novega natisa pa je prišlo šele leta 1984. Leta 1991 je Državna založba Slovenije izdala kritično izdajo Zbrane pesmi, v naslednjih letih so bila njegova dela večkrat ponatisnjena. Biografska pripoved o Balantiču se opira na dejanske razsežnosti njegovega življenja. »Pisec se je v prvem delu močno opiral na Balantičeve pesmi, ki najneposredneje ilustrirajo njegova razpoloženja in spoznanja, v druge

Igor Saksida in Rok Trkaj: Kla kla klasika.

Sodobnost, 2. november 2017 ― Milena Mileva Blažić Igor Saksida in Rok Trkaj: Kla kla klasika. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2017. Antologija Kla kla klasika je plod sodelovanja literarnega zgodovinarja Igorja Sakside in glasbenika Roka Trkaja: prvi je napisal strukturalističen uvod (Negotov uvod, napeto jedro, srečen…
še novic