Tudi 1. maj si je potrebno izboriti | Kolumna

13. brat, 1. maj 2018 ―   Običajno se iz na videz manj pomembnih dogodkov lahko razbere družbene procese in tokove prevladujočih ideologij. Dovolj je, da odpremo lokalni časnik in na nas se usuje vsa družbena struktura, ki v tem trenutku obvladuje naša življenja. Tako so se po poročanju časnika Primorske novice v občini Miren – Kostanjevica odločili obuditi nekdanjo tradicionalno sindikalno prvomajsko prireditev v Opatjem selu. Kot se pogosto zgodi pri oživljenih mrtvecih, ti nikoli niso več iste osebe kot so bile za časa “pravega” življenja. Inovativni oživljevalec pa z dodatnimi sestavinami ustvari pošastno kreaturo. Tako so tudi mirenski oživljevalci odločili, da prvega maja v Opatjem selu ne bodo praznovali prvomajskega delavskega praznika, temveč nekaj novega, zelenega. Zgodil se je turistični dogodek, množična zabavna prireditev, ki naj bi mu vsebinsko votlost zapolnila promocija zelenega turizma. Takšno početje ne moremo poimenovati obujanje tradicije, temveč sovražni prevzem tradicionalnega praznovanja. Tako kot so krščanske cerkve postavili na točkah poganskega čaščenja, tako se tudi tu prevzame kraj in čas dogajanja. Izkopali so truplo in ga našemili v vsem všečnega, nenevarnega možica. Seveda v imenu turizma in okolja, navidezno ideološko nevtralnih pojavov. Rdeča barva namreč upravičeno jezi marsikoga, a pri tem ne vidijo, da tudi zelena barva grozi železnim zakonom kapitalizma. O glavnih namenih organizatorjev lahko tako le ugibamo, a dejstvo je, da je brisanje sledi za delavskim prvim majem dejansko. Veliko bolje bi bilo, da bi nove vsebine ponudili na druge datume v letu, 1. maj pa pustili vsebini, zaradi katere je ta datum sploh pomemben. Mogoče je prireditev v Opatjem selu že pred ugasnitvijo izgubila na svojem pomenu in je oživljen sedaj ta izgubljen pomen. Dejstvo pa je, da na Goriškem potrebujemo veliko praznovanje 1. maja. Neštete množične slovesnosti, ki ob tem prazniku potekajo po celi Sloveniji, to nedvomno potrjujejo. Pri kritiki takšnega prevzemanja praznika nikak
O levih in ljudeh

O levih in ljudeh

MMC Film, 1. maj 2018 ― Prejšnji mesec smo imeli v Sloveniji na festivalu žanrskega filma Kurja polt priložnost ogledati si film Rjovenje , enega najbolj čudaških in transgresivnih filmov vseh časov.

1. maja 1963 je v Ljubljani umrl Anton Sovre, slovenski filolog in prevajalec

Kamra.si, 1. maj 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. maja 1963 je v Ljubljani umrl Anton Sovre, slovenski filolog in prevajalec. Rodil se je 4. decembra 1885 v Šavni peči.  Rodil se je kot drugi otrok železničarskega čuvaja. Osnovno šolo je obiskoval najprej v Zidanem Mostu in nato v Krškem, kamor so se preselili zaradi invalidske upokojitve očeta. Gimnazijo je obiskoval v Celju in Ljubljani. Po maturi (1906) je odslužil enoletni vojaški rok in se vpisal na dunajsko univerzo, kjer je študiral klasično filologijo. Študij je nadaljeval na graški univerzi, kjer je leta 1912 opravil delni izpit in nato nastopil službo kot suplent na gimnazijah v Ljubljani in Gorici. Državni strokovni izpit je opravil v Ljubljani 11 let kasneje.

Panopticon - The Scars of Man on the Once Nameless Wilderness (I and II) | Recenzija

13. brat, 1. maj 2018 ― Black metal umetniki se ne ozirajo na časovne omejitve, celo rogajo se jim z nenavadno dolgimi kompozicijami. Dolge skladbe in albumi so v popolnem nasprotju s pravili glasbene industrije, ki stavi na kratke in jedrnate pop štance. Panopticon je z najnovejšim dvojnim albumom stopil še korak dalje od glasbenega mainstreama in nam ponudil dve uri glasbe. V teh dveh urah pa je združil vse, kar je v preteklih letih že počel. Tako se v prvem delu srečamo predvsem z bolj klasičnim black metalskim početjem, tudi z veliko melodike in občasnimi akustičnimi deli, ki spominjajo na Agalloch. Kljub temu da je Panopticon ameriški projekt, zavezan levičarskim in anarhističnim idealom, pa se glasbeno še vedno poklanja norveškim vzornikom. Drugi del dvojnega albuma je po eni strani bolj ambientalen, tudi post rokerski na momente, po drugi strani pa country bluegrass zveneč, tj. poklon izvornemu ameriškemu folku, kar je počel že v preteklosti. Spomnimo se samo albuma Kentucky, ki je delno posvečen tudi rudarjem in njihovemu boju za delavske pravice. Na sploh ta projekt niha med pobegom v divjino, ki je v ZDA vedno pomenila svobodo, in bojem delavcev znotraj družbe. A tudi ta dvojnost ima skupni imenovalec. Panopticon je vedno upor brzečemu svetu, ki ne dovoljuje počitka, ampak je potrebno neprestano akumuliranje informacij, brez smisla in pomena. Že sam obseg novega albuma zahteva od poslušalca, da za 2 uri odloži svoje obveznosti in si vzame čas nazaj. Čas je denar in vemo, da ta denar ustvaja nekdo drug z vašim časom. Panopticon vam pomaga, da se temu uprete. Pa čeprav le s pazljivim poslušanjem glasbe.

1. maj, mednarodni praznik dela

Kamra.si, 1. maj 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. maja,  ob mednarodnem prazniku dela - Leta 1886 so bile delavske demonstracije v Chicagu. V spomin na ta dogodek je 1. maj mednarodni praznik dela. - Leta 1889 so na prvem kongresu druge internacionale sprejeli sklep, da se od leta 1890 1. maj praznuje kot mednarodni praznik dela v spomin na žrtve demonstracij v Chicagu leta 1886, v katerih so se udeleženci potegovali za 8-urni delavnik. Vir: https://www.rtvslo.si/na-danasnji-dan/1-maj-tragicna-nesreca-v-imoli-vzela-legendarnega-senno/326389
Krpica na krpico – Literarna krpanka: prihodnost. Ur. Nina Medved. Kulturni center Maribor, 2018.(Veronika Šoster)

Krpica na krpico – Literarna krpanka: prihodnost. Ur. Nina Medved. Kulturni center Maribor, 2018.(Veronika Šoster)

Trubarjeva hiša literature, 1. maj 2018 ― Sedma številka literarnega fanzina Literarna krpanka, ki pri Kulturnem centru Maribor izhaja že od leta 2013 in je zamenjala kar nekaj urednikov, ima podnaslov Prihodnost. K sodelovanju in razmišljanju o prihodnjih časih so bili povabljeni mladi pesniki in pesnice (stari med 15 in 30 let) z vse Slovenije, odzvalo pa se jih je 20, katerih besedila sestavljajo lično knjižico s še bolj lično naslovnico Boštjana Kmetca – drevesni listi nakazujejo na mnoštvo pesmi, ki jih je prineslo z vseh vetrov, zdaj pa so se na ramenih urednice Nine Medved združile v gosto šelestečo krošnjo.
Krpica na krpico – Literarna krpanka: prihodnost. Ur. Nina Medved. Kulturni center Maribor, 2018.(Veronika Šoster)

Krpica na krpico – Literarna krpanka: prihodnost. Ur. Nina Medved. Kulturni center Maribor, 2018.(Veronika Šoster)

Trubarjeva hiša literature, 1. maj 2018 ― Sedma številka literarnega fanzina Literarna krpanka, ki pri Kulturnem centru Maribor izhaja že od leta 2013 in je zamenjala kar nekaj urednikov, ima podnaslov Prihodnost. K sodelovanju in razmišljanju o prihodnjih časih so bili povabljeni mladi pesniki in pesnice (stari med 15 in 30 let) z vse Slovenije, odzvalo pa se jih je 20, katerih besedila sestavljajo lično knjižico s še bolj lično naslovnico Boštjana Kmetca – drevesni listi nakazujejo na mnoštvo pesmi, ki jih je prineslo z vseh vetrov, zdaj pa so se na ramenih urednice Nine Medved združile v gosto šelestečo krošnjo.
še novic