25. julija 1877 se je rodila Dorothea Hauser, slikarka

Kamra.si, 25. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. julija 1877 se je v Gradcu rodila Dorothea (Doroteja, Dora) Hauser, slikarka. Umrla je v Vojniku 8. januarja 1946.*  Hauserjeva je bila rojena v Gradcu, v ugledni meščanski družini. Slikarstvo je sprva študirala na deželni umetniški šoli v Gradcu in nadaljevala pri slikarju in oblikovalcu Wilhelmu von Debschnitzu, ki je postal leta 1902 soustanovitelj znanega ateljeja za uporabno in likovno umetnost. Svoja slikarska znanja je izpopolnjevala tudi v Dresdnu pri Karlu in Emiliji Pelikan – Mediz, priznanih učiteljih krajinarstva, figuralike in portretiranja.Kdaj se je Doroteja s starši preselila na Stallnerjevo vzpetino pri Vojniku, iz virov sicer ni znano, gotovo pa je, da je bila tam nastanjena že leta 1921, saj je od tega leta dalje mogoče slediti v celjskem časopisju objave o njenih razstavah doma in v tujini. Hauserjeva je živela dinamično in ustvarjalno življenje meščanske izobraženke, ki so jo domačini spoštovali, saj ni ljudi nikoli delila po premoženjski, nacionalni ali še manj po politični plati in je bila domačinom zelo naklonjena – zlasti otrokom.

Lokalne kulturne politike: MO Slovenj Gradec

Asociacija, 25. julij 2018 ― V nedavni raziskavi, ki smo jo objavili v Asociaciji, ugotavljamo, da je podpora profesionalnemu delovanju NVO v kulturi drastično nižja v manjših občinah, zato v posebni rubriki Kulturosfere še naprej raziskujemo in se pogovarjamo z različnimi občinami, kako nevladno kulturo umestiti na smiselno mesto v njihovih načrtih in proračunih. Tokrat v središče postavljamo Mestno občino … Preberi več o Lokalne kulturne politike: MO Slovenj Gradec

Ptuj: Muzejski pogovor z dr. Božem Grafenauerjem

Štajerski tednik, 25. julij 2018 ― V Miheličevi galeriji je v okviru tradicionalnih muzejskih pogovorov 21. junija potekala predstavitev najnovejše knjige dr. Boža Grafenauerja Zgodbe iz izgnanstva v Srbijo in bojev na sremski fronti, doktorja pravnih znanosti, upokojenega izrednega profesorja Pravne fakultete Univerze v Mariboru, predsednika Kluba koroških Slovencev Maribor 2001–2009, ministra v Drnovškovi vladi 1997–2000, avtorja številnih knjig s področja ustavnega prava, javne uprave in lokalne samouprave, ki se je v zadnjem času lotil tudi del z zgodovinsko tematiko.
Festival Seviqc avgusta še s tremi koncerti

Festival Seviqc avgusta še s tremi koncerti

Misli, 25. julij 2018 ― Festival stare glasbe Seviqc 2018 se bo po dveh koncertih aprila in junija z nastopom avstrijskega instrumentalnega tria Ensemble Rosarum Flores v Hudičevem turnu v Soteski pri Dolenjskih Toplicah prihodnjo sredo, 1. avgusta, prevesil v drugo polovico. Avgusta bosta sledila še nastop Orchestra San Marco di Pordenone in hrvaški Projekt Lazarus.

KULTURA – Rekordni rezultati za projekte sodelovanja 2018 prinašajo 101 podporo EU

CED, 25. julij 2018 ― Na razpis za leto 2018 je prispelo skoraj 500 upravičenih prijav, od tega 15 iz Slovenije. Skupaj je bil izbran 101 projekt iz 23 različnih držav, za katere bo Ustvarjalna Evropa namenila skoraj 41,5 milijona EUR. Med njimi so štirje projekti pod slovenskim vodstvom s skupno podporo 2,6 milijona EUR. Poleg tega v odobrenih projektih sodeluje še 16 slovenskih partnerjev.
Flosfest

Flosfest

SIGIC - Novice, 25. julij 2018 ― Na Ljubnem ob Savinji se bo 27. in 28. julija odvil Flosfest, ki ga že šestnajst let zapored organizira Klub Zgornjesavinjskih študentov.

David Hoyle: DIAMANT (31.8.2018 21:00)

Španski borci, 25. julij 2018 ― Diamant je avantgarden, srdit in pogosto nadvse smešen pregled zgodovine gibanja za osvoboditev LGBT oseb v Veliki Britaniji od leta 1957 do današnjih dni, prikazan preko vznemirljive in s strastjo nabite biografije Davida Hoyla z glasbenimi vložki posebne skupine lokalnih performerjev. Samo v Ljubljani bo izveden ob spremljavi domačih performerjev v adaptaciji originalne koreografije Maje Delak. Ne zamudi te edinstvene priložnosti.
Znani so nominiranci za 22. večernico

Znani so nominiranci za 22. večernico

Misli, 25. julij 2018 ― Petčlanska žirija pod vodstvom Igorja Sakside je izbrala pet za večernico nominiranih del, ki jih podpisujejo Jana Bauer, Miroslav Košuta, Maša Ogrizek, Anja Štefan in Suzana Tratnik. Nagrado za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo preteklega leta bo časnik Večer podelil že 22., in sicer 27. septembra v Murski Soboti.

Tečaj Oblikovanje nakita

Fakulteta za dizajn, 25. julij 2018 ― PROGRAM: OBLIKOVANJE NAKITA Na Fakulteti za dizajn bomo v  mesecu oktobru 2018 v okviru vseživljenjskega učenja organizirali enoletni tečaj OBLIKOVANJE NAKITA v obsegu 120 ur. Tečaj bomo izvajali enkrat tedensko v popoldanskem času in sicer med 16.30 in 20.30 uro od oktobra do meseca maja na Gerbičevi ulici 51 v Ljubljani. Cena 120 urnega tečaja […]
Komparativistka

Komparativistka

Airbeletrina, 25. julij 2018 ― Vrsta opečnatih hiš, ki jim manjkajo pročelja. Kdor je pozoren na detajle, bo morda razbral, da so bile nekoč bogato ornamentirane, da so bile zgrajene z ljubeznijo, iz napuha, za drag denar. Še hitreje bo to razbral nekdo, ki ve, za čim opreza. Ki ve, da je bil St. Louis nekoč metropola, da ni zadnja vukojebina za zadnjimi šapami boga, da je ponosno mesto, ki je dalo včasih dosti na svojo lepoto, zdaj pa je škrbasto in plešasto in nihče noče več živeti tu, še Bosanci, ki so prišli sem kot begunci med vojno na Balkanu, bi šli rajši nazaj.

31. julij ob 20. uri: TORKOVA KINOTEKA: Sol zemlje, biografski koprodukcijski dokumentarec; Kolpern

Gornjesavski muzej, 25. julij 2018 ― julij 2018: Poletje na Stari Savi, TORKOVA KINOTEKA, Sol zemlje, biografski koprodukcijski dokumentarec (2014), 1 ura 50 min »Znameniti brazilski fotograf Sebastião Salgado je zadnjih štirideset let potoval po različnih celinah in v objektiv ujel dogodke, ki so ga globoko zaznamovali: vojne, lakoto in izgnanstvo. Po vseh grozotah, ki jim je bil priča, je zadnja […]
Esperanto – jezik za boljši svet

Esperanto – jezik za boljši svet

ARS Jezikovni pogovori, 25. julij 2018 ― Esperanto je več kot jezik. Je ideja o enakopravnejšem sporazumevanju in gibanje za mir. Nastanek esperanta je bil tesno povezan z ideali. Njegov avtor Ludvik Lazar Zamenhof je verjel, da lahko skupni mednarodni jezik pripomore k miru v svetu. Esperanto je tako več kot le jezik. Je ideja o enakopravnejšem sporazumevanju in gibanje za mir. Pred svetovnim dnevom esperanta, ki bo 26. julija, bo gost oddaje Vinko Ošlak, nekdanji predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja PEN.

1894 – Rojen Gavrilo Princip

Zgodovina na dlani, 25. julij 2018 25. julija leta 1894 se je v vasici Obljaj pri Bosanskem Grahovu rodil Gavrilo Princip, ki je 28. junija leta 1914 v Sarajevu ubil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Prvega je zadel v vrat, drugo pa v trebuh. Sofija, pri kateri so kasneje odkrili zarodek, je bila … Preberi The post 1894 – Rojen Gavrilo Princip appeared first on Zgodovina na dlani.

25. julija 1941 so se začela gradbena dela za tovarno letalskih delov (VDM Luftfahrtwerke Steiermark) na Teznem v Mariboru, bodoče tovarne TAM (1947-1996)

Kamra.si, 25. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. julija 1941 so se začela gradbena dela za tovarno letalskih delov (VDM Luftfahrtwerke Steiermark) na Teznem v Mariboru, bodoče tovarne TAM (1947-1996). Začetek TAM-a sega v obdobje po drugi svetovni vojni. Ustanovili so ga leta 1947 v novonastali državi Jugoslaviji, temelje za proizvodnjo na Teznem pa so že leta 1941 postavili Nemci, ko so zasedli Maribor. Nemška vojna industrija je namreč potrebovala varno in primerno lokacijo za dograditev tovarne, v kateri so nameravali izdelovati predvsem letalske dele. Gradbena dela in pripravo infrastrukture so začeli 25. julija 1941, tovarno pa so začeli graditi istega leta.   

25. julija 1941 so se začela gradbena dela za tovarno letalskih delov (VDM Luftfahrtwerke Steiermark) na Teznem v Mariboru - bodoča tovarna TAM (1947-1996)

Kamra.si, 25. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. julija 1941 so se začela gradbena dela za tovarno letalskih delov (VDM Luftfahrtwerke Steiermark) na Teznem v Mariboru - bodoča tovarna TAM (1947-1996). Začetek TAM-a sega v obdobje po drugi svetovni vojni. Ustanovili so ga leta 1947 v novonastali državi Jugoslaviji, temelje za proizvodnjo na Teznem pa so že leta 1941 postavili Nemci, ko so zasedli Maribor. Nemška vojna industrija je namreč potrebovala varno in primerno lokacijo za dograditev tovarne, v kateri so nameravali izdelovati predvsem letalske dele. Gradbena dela in pripravo infrastrukture so začeli 25. julija 1941, tovarno pa so začeli graditi istega leta.   
še novic