Ni je šole brez karjole – Andrej Jelačin

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. september 2018 ― Knjiga je duhovit kolaž humorja in satire, ki v verzih in v prozi na svojevrsten način slika obdobje med tranzicijo in po njej, vse do današnjih dni. V njej si avtor sproščeno in satirično privošči in obdela vse sloje naše družbe in vse stranpoti, v katere smo zašli in še zahajamo. Knjigo je uredil prof. Jože Hočevar, karikature zanjo pa je prispeval slikar Radko Oketič. Andreja Jelačina poznamo kot uspešnega direktorja nekdanjega goriškega gledališča in koprskega podjetja Globus film, poznejšega ravnatelja študijske knjižnice v Kopru in vodjo režije na Radiu Koper. Predvsem pa je znan kot avtor humoresk, ki jih je objavljal v Primorskih novicah ali posnel za Radio Koper.

Tudi 1. maj si je potrebno izboriti | Kolumna

13. brat, 1. maj 2018 ―   Običajno se iz na videz manj pomembnih dogodkov lahko razbere družbene procese in tokove prevladujočih ideologij. Dovolj je, da odpremo lokalni časnik in na nas se usuje vsa družbena struktura, ki v tem trenutku obvladuje naša življenja. Tako so se po poročanju časnika Primorske novice v občini Miren – Kostanjevica odločili obuditi nekdanjo tradicionalno sindikalno prvomajsko prireditev v Opatjem selu. Kot se pogosto zgodi pri oživljenih mrtvecih, ti nikoli niso več iste osebe kot so bile za časa “pravega” življenja. Inovativni oživljevalec pa z dodatnimi sestavinami ustvari pošastno kreaturo. Tako so tudi mirenski oživljevalci odločili, da prvega maja v Opatjem selu ne bodo praznovali prvomajskega delavskega praznika, temveč nekaj novega, zelenega. Zgodil se je turistični dogodek, množična zabavna prireditev, ki naj bi mu vsebinsko votlost zapolnila promocija zelenega turizma. Takšno početje ne moremo poimenovati obujanje tradicije, temveč sovražni prevzem tradicionalnega praznovanja. Tako kot so krščanske cerkve postavili na točkah poganskega čaščenja, tako se tudi tu prevzame kraj in čas dogajanja. Izkopali so truplo in ga našemili v vsem všečnega, nenevarnega možica. Seveda v imenu turizma in okolja, navidezno ideološko nevtralnih pojavov. Rdeča barva namreč upravičeno jezi marsikoga, a pri tem ne vidijo, da tudi zelena barva grozi železnim zakonom kapitalizma. O glavnih namenih organizatorjev lahko tako le ugibamo, a dejstvo je, da je brisanje sledi za delavskim prvim majem dejansko. Veliko bolje bi bilo, da bi nove vsebine ponudili na druge datume v letu, 1. maj pa pustili vsebini, zaradi katere je ta datum sploh pomemben. Mogoče je prireditev v Opatjem selu že pred ugasnitvijo izgubila na svojem pomenu in je oživljen sedaj ta izgubljen pomen. Dejstvo pa je, da na Goriškem potrebujemo veliko praznovanje 1. maja. Neštete množične slovesnosti, ki ob tem prazniku potekajo po celi Sloveniji, to nedvomno potrjujejo. Pri kritiki takšnega prevzemanja praznika nikak
<mark>Novice</mark>: <mark>Primorski</mark> izgnanci in interniranci - Predstavitev knjige

Novice: Primorski izgnanci in interniranci - Predstavitev knjige

Tolminski muzej, 20. april 2018 ― Društvo izgnancev Severno Primorske, ki deluje že več kot dve desetletji, je izdalo brošuro Primorski izgnanci in interniranci. Brošura opisuje izgnanstvo primorskih ljudi od začetka prve svetovne vojne dalje, opis pa dopolnjuje s pomembnimi podatki o nekaterih dogodkih v vojnem času. Društvu in avtorju brošure dr. Cvetku Vidmarju je tako uspelo osvetliti in predvsem ohraniti spomin na nekatera pomembna poglavja naše ...
<mark>Novice</mark>: Posočje 1945-1947 - Propaganda na delu

Novice: Posočje 1945-1947 - Propaganda na delu

Tolminski muzej, 6. april 2018 ― V Tolminskem muzeju pripravljamo drugo predavanje iz cikla Posočje 1945-1947, ki smo mu nadeli skupen naslov PROPAGANDA NA DELU. Gre za predstavitev dveh na prvi pogled povsem različnih, a v bistvu vendarle povezanih tem, ki ju bosta predstavila avtorja Andrej Ferletic in Matjaž Stibilj. Andrej Ferletic nam bo v predavanju z naslovom POVOJNI NAPISI NA PRIMORSKEM predstavil problematiko vrednotenja in ohranjanja napisov, ki so se v času po osvoboditvi začeli pojavljati na pročeljih ...
Postojna: Tematski večer Jurija Popova v Knjižnici Bena Zupančiča

Postojna: Tematski večer Jurija Popova v Knjižnici Bena Zupančiča

Notranjsko primorske novice » Kultura, 20. januar 2018 ― V četrtek, 25. januarja 2018, ob 18. uri bo v knjižnici Bena Zupančiča v Postojni tematski večer in razstava fotografij z naslovom »Na sledi« avtorja Jurija Popova. Popov je poznan novinar, urednik, publicist, popotnik, pohodnik, velik ljubitelj narave, fotograf, predvsem pa mojster besede in pripovedi, ki je vedno »na sledi« odkrivanja starih zakladov in novih spoznanj. Foto Jurij Popov V svojih oddajah in reportažah že desetletja dolgo sledi dediščini naših prednikov in življenju današnjega dne. Je tudi avtor knjig z dokumentarnim značajem, med drugimi tudi knjige o prostituciji na Slovenskem. Tokrat ga bomo pobliže spoznali na pogovornem večeru s spremljajočo razstavo avtorskih fotografij, z utrinki njegovih zanimivih poti, so sporočili organizatorji. Razstava bo na ogled do sredine februarja. Uredništvo Notranjsko-primorskih novic
Svaštarnica

Svaštarnica

Radio Študent, 8. januar 2018 ― Glasbene novice začenjamo preletom novih izdaj slovenskega muzičarstva, prvi na vrsti pa je primorski producent elektronske plesne glasbe FLO, ki po odmevni uvrstitvi v izbor samega Aphex Twina zdaj pri založbi DeepEnd! napoveduje izid EP-ja Mimic.
Zmoto o delovanju Cerkniškega jezera je razkril Tobias Gruber

Zmoto o delovanju Cerkniškega jezera je razkril Tobias Gruber

Notranjsko primorske novice » Kultura, 22. december 2017 ― Cerknica – Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica je letos pripravila prevod še enega izjemnega dela, ki opisuje tudi Cerkniško jezero in Notranjsko, in sicer Hidrografska in fizikalna pisma iz Kranjske pedagoga, znanstvenika, krasoslovca in raziskovalca Tobiasa Gruberja, ki so izšla leta 1781 na Dunaju. V njih je med drugim opisal fatamorgano na jezeru, po napačnih razlagah Valvasorja in Steinberga pa je pravilno pojasnil fenomen tega notranjskega bisera. Prevod dela: Tobias Gruber: Hidrografska in fizikalna pisma iz Kranjske, Knjižnica J. U. Cerknica, kulturni dom, 6. december 2017 Foto: Notranjsko-primorske novice V knjigi je zbranih 12 pisem, ki jih je Tobias Gruber (1744−1806) pisal baronu Ignacu Edlerju pl. Bornu, 29 bakrorezov in tri priloge, register, slovar in spremno besedo. Kot je v uvodu zapisal pl. Born, pisma obravnavajo hidrografsko podobo dežele, ki ima na tem področju veliko zanimivega. »Seveda sedaj večinoma odpade tisto nadnaravno, za kar se je zdelo, da so v tem iskali in mislili, da so našli, Kircher, Valvasor (Valvassor) in deloma tudi Steinberg. Ampak ali ni eden od najkoristnejših končnih ciljev fizike, da razkrije zmote, da kolikor mogoče razjasni tisto čudežno ter pokaže, da se narava povsod ravna po najpreprostejših načelih, ki ji jih je predpisal Stvarnik?« se sprašuje pl. Born. Gruber je med drugim pravilno razložil delovanje Cerkniškega jezera kot ravnovesja med dotokom padavin in odtokom vode proti morju. Poleg jezera Gruber piše tudi o kraških jamah in ljubljanskih vodah. Gruber je namreč v pismih, datiranih v Ljubljani, Cerknici in Postojni leta 1779, najprej opravičeval povišane stroške gradnje ljubljanskega prekopa (Grubarjevega kanala), ki jo je vodil njegov brat Gabrijel Gruber, nato pa ga je raziskovanje vodilo na Notranjsko. Cerkniška knjižnica je delo izdala skupaj z založbo Maks Viktor. Delo so prevedli Primož Debenjak, Božidar Debenjak in Aleš Maver, spremno besedo pa je napisal Stanislav Južnič. Na predstavit
Članice društva KUL-TU-RA Renče razstavljajo v galeriji Krpan

Članice društva KUL-TU-RA Renče razstavljajo v galeriji Krpan

Notranjsko primorske novice » Kultura, 3. november 2017 ― Cerknica – V organizaciji društva notranjskih kulturnikov Krpan je bila drevi odprta razstava društva KUL-TU-RA Renče z naslovom Naj slike spregovorijo. Po besedah Lize Vipotnik, ki vodi galerijo Krpan, gre za zadnjo gostujočo razstavo letos,  do konca leta pa bo na ogled še nekaj razstav članov domačega društva.  Galerija Krpan – odprtje razstave Ko slike spregovorijo 3. november 2017 – Foto Notranjsko-primorske novice Razstava Naj slike spregovorijo bo na ogled do sredine meseca novembra. Društvo je predstavila predsednica likovne sekcije Hema Jakin, delo slikark pa njihova mentorica akademska slikarka Jana Dolenc. Renške in notranjske umetnike povezuje ne le ljubezen do likovnega upodabljanja, temveč tudi udeleževanje različnih likovnih srečanj, eno takih je bila mednarodna likovna kolonija Renče 2015. Likovna sekcija društva je po besedah Jakinove zelo dejavna, slikarke so iz različnih krajev z Goriškega, z delom so začele leta 2008, leta 2009 pa so se pridružile etnološkemu in turističnemu društvu KUL-TU-RA Renče, ki je bilo ustanovljeno tistega leta. Članice likovne sekcije so zelo aktivne, prvo razstavo so organizirale po enem letu druženja, ko so v svoje vrste povabile tudi mentorico akademsko slikarko Jano Dolenc. Članice društva so vsestranske, »rade se družimo med samo, zapojemo, kaj spečemo«, je nadaljevala Dolenčeva. Prihodnje leto bodo obeležile desetletnico delovanja. »V tako dolgem času smo izvedli vsa osnovna izobraževanja o risarskih osnovah, slikarskih tehnikah, kompoziciji in ostalem. Istočasno spodbujamo članice, da ustvarjajo tisto, kar jih veseli in je v teh dneh tudi na ogled v galeriji v Cerknici«. V preteklosti so imele tudi že odmevne razstave, med drugim projekt Štirje letni časi, kjer so naslikale motive v različnih letnih časih in razstavo o štirih elementih – vodi, ognju, zemlji in zraku. Članica likovne skupine je tudi Ida Kocjančič, ki je v preteklosti živela v Cerknici. S sodelovanjem na tokratni razstavi se ji je
<mark>Novice</mark>: POSOČJE 1945-1947 - Razstava ob 70. letnici vzpostavitve slovenske zahodne meje

Novice: POSOČJE 1945-1947 - Razstava ob 70. letnici vzpostavitve slovenske zahodne meje

Tolminski muzej, 21. september 2017 ― Razstava govori o burnem povojnem obdobju, ko se je odločalo o usodi primorskih krajev in ljudi. V ospredju tedanje mednarodne diplomacije sta bila predvsem Trst in Gorica, hud politični in kulturni boj pa je v letih od 1945 do 1947 potekal tudi v Posočju, na območju današnjih občin Bovec, Kobarid in Tolmin. Julijska krajina je bila namreč razdeljena na cono A, ki je spadala pod Zavezniško vojaško upravo, ter cono B, ki jo je upravljala jugoslovanska ...
še novic