Razpotja, 16. februar 2022 ― Ilustracija: Manca Krošelj Uredništvo Prostor za razmislek Načeloma vemo, da je tam zunaj vesolje – načeloma. V vsakdanjem življenju na to v resnici pogosto pozabimo. Sonce in Luno vidimo »višje« ali »nižje«, nad sabo vidimo »obok« zvezd. Treba se je zares uleči na tla, poskusiti pozabiti gravitacijo in si predstavljati, da ne gledamo navzgor, temveč predse v daljavo, v največjo možno daljavo. V črnini med svetlimi točkami vidimo dobesedno do konca vesolja – namreč, vidimo, da v tisti smeri ni pretežno ničesar. Ta, iz središča izmaknjen pogled v vesolje, ki je naenkrat izgubil vsako jasno orientacijo, vsako zmožnost razlikovanja med zgoraj in spodaj, je bil tisti pogled, ki je določil novoveško dojemanje sveta in človeka. The post Razpotja 46: Vesolje appeared first on Razpotja.