In memoriam: Janez Kobe (1947–2024)

OUTSIDER, 12. oktober ― Janezu v spomin: Velika riba Janez Kobe (1947–2024) je leta 1974, pri sedemindvajsetih letih, zmagal na natečaju za stavbo Splošne plovbe v Portorožu, zanjo je bil nominiran za nagrado Prešernovega sklada. Leta 1980 je sledila zmaga na natečaju za Slovensko plažo v Budvi. Pet let za tem, ko je bilo veliko turistično naselje zgrajeno, je […]

1957 – Odprtje prve modernistične osnovne šole v Ljubljani

Zgodovina na dlani, 12. oktober 12. oktobra leta 1957 je bila odprta prva modernistična osnovna šola v Ljubljani, poimenovana po narodnem heroju Tonetu Tomšiču. Šolske zgradbe v Ljubljani že stoletja arhitekturno in urbanistično močno zaznamujejo prostor, šole kot objekti izobraževanja pa imajo tudi v slovenski arhitekturni misli od nekdaj posebno mesto. S svojo zunanjo podobo pričajo o preteklih zgodovinskih obdobjih,... Nadaljuj z branjem The post 1957 – Odprtje prve modernistične osnovne šole v Ljubljani appeared first on Zgodovina na dlani.

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 12. oktober ― Pri založbi Sanje so izdali roman škotske pisateljice Ali Smith z naslovom Pomlad, pri založbi UMco pa delo izraelsko-ameriškega avtorja Odeda Galora Popotovanje človeštva s podnaslovom Izvori bogastva in neenakosti. Založba ZRC SAZU je poskrbela za izid dela Alme Bejtullahu Glasbeno in plesno delovanje žensk s priseljenskim ozadjem v Sloveniji.
Križevniška cerkev: konflikt rabe ali vprašanje dostojnosti

Križevniška cerkev: konflikt rabe ali vprašanje dostojnosti

OUTSIDER, 11. oktober ― V začetku leta je Ministrstvo za kulturo sprejelo že šesto odločbo v denacionalizacijskem postopku, s katerim si križniški red prizadeva za vrnitev cerkve Device Marije Pomočnice v Križankah. Ministrstvo je zahtevek zavrnilo, križniki so se na odločitev pritožili. Eden najpomembnejših spomenikov baroka na naših tleh tako ostaja ujet v pravno-političnem limbu, medtem pa javnosti na […]
MODULACIJA / MODULATION +///+ GILLES DELEUZE - O SLIKARSTVU / ABOUT PAINTING

MODULACIJA / MODULATION +///+ GILLES DELEUZE - O SLIKARSTVU / ABOUT PAINTING

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 11. oktober ― Gilles Deleuze - O slikarstvu (predavanja marec- junij 1981) /// Likovno dejstvo je preoblikovana oblika. In kaj je preoblikovana oblika? Preoblikovanje, to je cézannovski koncept. Ne gre za pretvorbo. Slikarji ne pretvarjajo, temveč preoblikujejo. Preoblikovanje kot likovni koncept je oblika, če se nanjo izvaja sila. Sila, ta nima oblike. Torej preoblikovanje oblike mora narediti vidno silo, ki sama nima oblike. Če na sliki ni sile, slike ni. To pravim zato, ker to pogosto mešamo z drugim, vidnejšim, a mnogo manj pomembnim problemom dekompozicije in rekompozicije nekega učinka. Vzemite na primer renesančno slikarstvo: dekompozicija, rekompozicija globine. Vzemite stoletja kasneje impresionizem: dekompozicija, rekompozicija barve. Vzemite potem kubizem ali na drug način futurizem: dekompozicija, rekompozicija gibanja. Zelo zanimivo, a to zadeva le učinke. To ni dejanje slikanja. Ne gre za dekompozicijo, rekompozicijo učinka, gre za ujetje neke sile. Zdi se mi, da hoče Klee povedati to, ko pravi: ne gre za podajanje vidnega, temveč za to, da naredimo vidno. Oblika bo morala biti dovolj preoblikovana, da bi bila ujeta neka sila. To ni zgodba, ni figuracija, ni naracija. In vloga diagrama je vzpostavitev takega kraja sil, da bo iz njega prišla oblika kot likovno dejstvo, se pravi kot preoblikovana oblika, v razmerju z neko silo. Posledično je preoblikovanje likovne oblike tisto, kar pokaže silo, ki ni vidna. /// Kakšna je funkcija diagrama? Glede na to, kar je bilo pred njim, mora ravno razdreti, uničiti podobnosti. To je očitno. Vsi vedo, da figurativnega slikarstva nikoli ni bilo, če figuracijo opredelimo kot dejanje delanja podobnega. To se razume samo po sebi. Razdreti podobnost ni bilo le nekaj, kar bi potekalo zgolj v slikarjevi glavi, temveč je pripadalo sami sliki kot taki. Čeprav je podobnost ohranjena, je tako zanemarljiva, da jo celo slikarji, ki menijo, da jo potrebujejo, potrebujejo le kot neko regulacijo, in ne kot nekaj, kar sliko vzpostavlja. V tem smis
še novic