Oneohtrix Point Never – Garden Of Delete

Koridor, 22. november 2015 ― Digitalna entiteta v zmedi lastnega novonastalega samozavedanja doživlja svojevrstno sintetično adolescenco, v kateri svoje frustracije rešuje skozi (po)ustvarjanje glasbenega izraza. Na podlagi na različnih zamaščenih koncih interneta odkritih statističnih podatkov naključne zanemarjene zvočne datoteke ter pozabljene žanrske odvode spaja z aktualnimi glasbenotrendovskimi zapovedmi v nekakšno ekscesno kompozitno sliko, ki naj bi po algoritmih sodeč ustrezala […] The post Oneohtrix Point Never – Garden Of Delete appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
To morate prebrati!

To morate prebrati!

Lenart J. Kučić, 22. november 2015 ― V zadnjem mesecu me je po elektronski pošti ali družabnih omrežjih doseglo veliko besedil, ki so jih pošiljatelji pospremili s komentarjem »to moraš prebrati«. Sporočila so bila zelo podobna. Na vsaki povezavi je bil zapis, komentar ali pogovor, povezan z begunci. Avtorji besedil so v uvodu napovedali, da bodo povedali pravo resnico o beguncih, ki […] Sorodne vsebine: Nassim Nicholas Taleb: Črni labod (2007) Miti o tehnomladini Internetni sramotilni steber James Gillies, komunikator znanosti v Cernu Adam Curtis: Every Day is Like Sunday (2011).
004 Tranzistorij: Mi2 (drugi del)

004 Tranzistorij: Mi2 (drugi del)

Marsowci Tranzistorij, 22. november 2015 ― Tudi Mi2 letos praznujejo dvajsetletnico in v tem času so se uspeli od štajerskih veseljakov spremeniti v Mi2 Nazionale, kot pravi Dimek v drugem delu pogovora. Tranzistorij se nadaljuje v stari šmarski šoli, kjer vadijo MiDvajevci. Tokrat jim za spremembo zdrsne celo kak resen premislek. A ta ne traja prav dolgo.
Aleksandra Saška Gruden: DESKARJI

Aleksandra Saška Gruden: DESKARJI

g - zin, 22. november 2015 ― Aleksandra Saška Gruden: Deskarji Hiša kulture Pivka, 6. – 28. november 2015 g-zin: Zdravo. Najprej bi te vprašal kako bi se predstavila? Aleksandra Saška Gruden: Pozdravljen, odgovarjala bom precej kratko, jedrnato in enostavno, če je prav: sem samostojna ustvarjalka, ki delujem na več področjih. Zanima me ustvarjanje klasičnih skulptur iz materialov kot je les, kamen ali glina, prav tako pa instalacije, video in performans. g-zin: V opisu razstave Deskarji piše, da uporabljaš alternativne strategije kot mehanizme, namenjene rekonstrukciji kulturnih identitet. To je zelo zanimivo in sem celo večkrat prebral, vseeno pa bi te prositi za razlago. Konkretno katere strategije uporabljaš; v odnosu do katerih so alternativne; kako jih uporabiš kot mehanizem (na kakšen način namreč deluje ta mehanizem, aparat oz. dispozitiv); ter katere kulturne identitete ponovno sestavljaš? Aleksandra Saška Gruden: To je pred časom napisala sicer ena kustosinja, vendar bom razložila, tako kot pač dojemam določene pojme: za strategije, ki mi pomagajo pri delu uporabjam v prvi vrsti opazovanje, preučevanje in nato delovanje. Vse so dolgotrajni procesi in potrebni, da se lotim nekega projekta. Alternativne so v smislu uporabe določenega mehanizma ker izključujejo nek drug mehanizem, ta pa je uporabljen kot orodje za dosego nekega rezultata, učinka. Ne vem sicer če sem odgovorila dovolj jasno, vendar je to trenutno moj odgovor. g-zin: Kaj zate pomeni posameznik, družba, narava in kultura? Aleksandra Saška Gruden: Posameznik predstavlja zame individum znoraj družbe s svojimi posebnostmi – osebnimi značilnostmi in družbeno socialnimi determinantami; družba: skupek posameznikov, ki postavljajo določene norme, ki ima svoje posebnosti in značilnosti; narava: je zame vse kar je neposredno,vseprisotno in dano vsem v enaki meri; kultura: pa je nekaj kar je oblikovano, narejeno, da odrazi notranje dojemanje zunanjega sveta in obogati drugega.   g-zin: Kakšni so bili tvoji vzgibi pri projektu in o čem

LIFFe: Kačji objem (El abrazo de la serpiente)

Koridor, 22. november 2015 ― Kačji objem se odpre s citatom Theodorja Koch-Grunberga, ki pravi, da ga je lepota džungle tako očarala, da je iz nje odšel za vedno drugačen. Zdi se, da smo po ogledu tega osupljivo intimnega filma tudi mi vsaj malenkost spremenjeni. Z inteligentno izbrano črno-belo tehniko se misterioznost džungle še potencira, obenem pa se z njo […] The post LIFFe: Kačji objem (El abrazo de la serpiente) appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Evald Flisar: Tam me boš našel

Koridor, 22. november 2015 ― Od izida kultnega romana Evalda flisarja Čarovnikov vajenec je minilo že trideset let, a pisateljev ustvarjalni navdih še ni presahnil. Njegov zadnji roman, Tam me boš našel, se je uvrstil med prvo deseterico v boju za najbolj prestižno slovensko literarno nagrado Kresnik, vendar knjiga te slave nazadnje ni požela.   Tam me boš našel govori […] The post Evald Flisar: Tam me boš našel appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Fabianijeva razstava na Dunaju le do konca novembra

Fabianijeva razstava na Dunaju le do konca novembra

Marijan Zlobec, 22. november 2015 ― Razstava ob 150. obletnici rojstva znamenitega slovenskega arhitekta Maksa (Maxa) Fabianija v Arhitekturnem centru v sklopu MQ na Dunaju se izteka. Na ogled bo le še do konca novembra, ko bo v ponedeljek, 30. v AZW Finissage. Vhod v dunajsko razstavišče, vse fotografije Marijan Zlobec Razstava je v celoti rezultat slovenskih arhitekturnih prizadevanj ob podpori […]

BIENALE NEODVISNIH: PREGLED IN EKSPERIMENT

OUTSIDER, 22. november 2015 ― Bienale neodvisnih je prvi promotor sodobne slovenske neodvisne ilustracije, njenih ustvarjalcev in kontekstov. Pregledna razstava dvajsetih ustvarjalcev poteka v Kinu Šiška med 9.11. in 26.11. O zgodbi bienala in njegovi zgodovini sem govorila z organizatorkama Barbaro Poček in Sašo Kerkoš. Pravita, da je eden izmed ciljev bienala redefinicija pojma ilustracije. Kaj vse obsega? Saša: Želja [&hellip

LIFFe: Srednješolci (Pored mene)

Koridor, 22. november 2015 ― Srednješolci so bili napovedani predvsem kot film o najstnikih in odraščanju, a kaj kmalu je jasno, da je to samo ena izmed njegovih plasti. Premisa je preprosta, podobna tisti v kultnem Sobotnemu klubu (The Breakfast Club) – mladostniki ostanejo zaprti v šoli in sčasoma spoznajo, da so vseeno več kot le »nalepke« (darkerica, športnik, piflar […] The post LIFFe: Srednješolci (Pored mene) appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Gertrude arabska

KEVD'R, 22. november 2015 ― Otomansko cesarstvo razpada. Nad ozemljem bližnjega vzhoda – arabskega polotoka, še malo prej pod okriljem Turčije – kot ujede krilijo evropske imperialistične sile: Francija, Nemčija, Anglija, Italija, Rusija; na obzorju se kaže že Amerika… Nekaj peska in kup plemen, ki se spopadajo med sabo, nikoli ne bo tvorilo lastne države, pravijo. Tako ozemlje postane potencialno… More Gertrude arabska

Oče Zvitorepca Miki Muster praznuje 90 let

Misli, 22. november 2015 ― Ljubljana, 22. novembra (STA) – Pionir slovenskega stripa Miki Muster na današnji dan praznuje 90 let. Stripi in slikanice letošnjega velikega Prešernovega nagrajenca še danes navdušujejo bralce. S številnimi deli in izjemnim opusom se je Muster uvrstil v sam vrh slovenske likovne kulture. A sam risanja ni nikoli razumel kot dela: “Risal sem zase in […]

Žižek: Resnica so naše maske, naše vloge

Misli, 22. november 2015 ― Berlin, 22. novembra (STA) – Na festivalu Stadt Land Buch v Berlinu je kino Babylon v soboto pričakal Slavoja Žižka, ki je s filozofinjo in avtorico romanesknega prvenca Ni druge Jelo Krečič razmišljal o vlogi in moči filmske komedije. V uri in pol so z odra letele misli o Ernstu Lubitschu, holokavstu, Srebrenici in temah, […]

Pogovor z Nielsom Havom

Poiesis, 22. november 2015 ― Ko se slovenski pesniki in pisatelji pogovarjamo o družbenem statusu književnosti, velikokrat navajamo Dansko kot raj na Zemlji. To je dežela, kjer je naše delo cenjeno in kjer pisatelji in pesniki lahko od njega tudi dejansko živimo. V kolikšni meri se tak pogled sklada z resničnostjo in v kolikšni meri gre le za mit? Kako je pravzaprav organizirano literarno življenje na Danskem? Lahko razumem, da se iz ljubljanske perspektive danska književnost dozdeva kot cona udobja. Toda kot vsak mit, ima tudi ta v sebi nekaj resnice; na Danskem država velikodušno podpira umetnost in književnost – in celo danes, ko klestijo proračunska sredstva na mnogih področjih, se večina vodilnih političnih strank strinja, da naj proračun za kulturo ostane bolj ali manj nedotaknjen. Res je, da so ga zmanjšali za nekaj procentov, vendar pa je to takoj izzvalo ostre in glasne proteste. Ko tečejo pogovori o proračunu za kulturo, se pogosto citira znamenito izjavo kralja Frederika VI., ki je ob bankrotu države leta 1813 rekel: »Četudi smo revni, to še ne pomeni, da moramo biti tudi neumni.« Na Danskem imamo tako Svet za umetnost, ki ima spodoben proračun in ki omogoča, da lahko nekdo preživi kot pesnik oziroma kot umetnik. Štipendije podeljujejo [...]

Festival Liffe danes še zadnji dan s projekcijami v Ljubljani in Mariboru

Misli, 22. november 2015 ― Ljubljana, 22. novembra (STA) – Po sobotni podelitvi nagrad se bodo danes še do poznih večernih ur v Ljubljani in Mariboru vrstile projekcije v sklopu 26. mednarodnega filmskega festivala Liffe. Nagrada vodomec, ki jo dobi še neuveljavljen režiser za film, prikazan v sekciji Perspektive, je letos pripadla islandskemu filmu Ovna v režiji Grimurja Hakonarsona. Film […]

Prihodnji Berlinale bo retrospektivo posvetil nemškemu filmu

Misli, 22. november 2015 ― Berlin, 22. novembra (STA) – Mednarodni filmski festival v Berlinu bo v 66. izdaji retrospektivo posvetil delčku zgodovine nemškega filma. Pod naslovom Nemčija 1966 – ponovno definiranje kinematografije bodo prikazali filme, ki so nastali v letu, prelomnem za nemški film. Berlinale bo potekal od 11. do 21. februarja. Kot piše na spletni strani Berlinala, je […]

ŠUM #3: Kaja Kraner, Materialnost nematerialnega dela: umetniške intervencije in koreografiranje vidnosti

ŠUM, 22. november 2015 ― Materialnost nematerialnega dela: umetniške intervencije in koreografiranje vidnosti Materiality of Immaterial Work: Artistic Interventions and Choreographing Visibility (abstract in eng) Kaja Kraner POVZETEK: V članku bom poskušala na podlagi analize konkretnih primerov premisliti vidike (ne)materialnosti t. i. umetniških intervencij v produkcijskih
še novic