Novice

2016-02-06

Kos plastike ali koliko lahko človek prenese

Kos plastike ali koliko lahko človek prenese

KEVD'R, 6. februar 2016 ― Včeraj se je na mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega pod režijsko taktirko Primoža Ekarta in v prevodu Milana Štefeta odigrala prva ponovitev črne komedije z naslovom Kos plastike (Stück Plastik, 2015), najnovejša igra sodobnega nemškega dramatika, režiserja in dramaturga Mariusa von Mayenburga. Kot je značilno za Mayenburga, igra zavzema intimni prostor neke malomeščanske družine, nastanjene v elitni… More Kos plastike ali koliko lahko človek prenese
Bo Narodna galerija na praznik rekordna ?

Bo Narodna galerija na praznik rekordna ?

Marijan Zlobec, 6. februar 2016 ― Narodna galerije ne beleži le rekordnega obiska, o katerem smo že poročali, ampak še tople, spodbudne in pohvalne zabeležke v knjigi vtisov. V NG priznavajo, da ob dnevih odprtih vrat čisto natančnega štetja obiskovalcev, ki so prihajali skozi dva vhoda, ni bilo in potemtakem številke niso čisto prave, a dodajajo, da je bilo obiskovalcev kvečjemu […]
FOTOGALERIJA: Pustni liki že nestrpno čakajo, da se pokažejo na cerkniškem karnevalu

FOTOGALERIJA: Pustni liki že nestrpno čakajo, da se pokažejo na cerkniškem karnevalu

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. februar 2016 ― Cerknica – Pramati Uršula in coprnica Liza, zmaj, Jezerko in ostali liki cerkniškega karnevala, ki se bo v središču Cerknice začel jutri, na pustno nedeljo, točno okoli 12.32, pred Brestom že čakajo, da zablestijo v tradicionalnem sprevodu. Člani tehnične ekipe so danes brez oddiha garali ves dan, da so jih pripravili. Jutri bo v sprevodu

Tone Partljič, dobitnik Prešernove nagrade

Borštnikovo srečanje, 6. februar 2016 ― Na proslavi ob kulturnem prazniku so razglasili prejemnike Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Nagrado za življenjsko delo je prejel pisatelj, dramatik, dolgoletni in predani sodelavec Borštnikovega srečanja - Tone Partljič. Dragi Tone, iskrene čestitke! Prav tako je nagrado za življenjsko delo prejel skladatelj in umetniški vodja Ivo Petrić. Dobitniki nagrad Prešernovega sklada pa so skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi, režiser Janusz Kica, slikar Aleksij Kobal, pesnica Cvetka Lipuš, kiparka Mojca Smerdu ter igralka, plesalka in performerka Katarina Stegnar.
Smrdljive ribe v finančni obari

Smrdljive ribe v finančni obari

Lenart J. Kučić, 6. februar 2016 ― Kaj stori spreten kuhar v ugledni ribji restavraciji, če je naročil preveč zalog in gostom ne more več drago prodati svežega morskega lista? Preprosto: izmisli si novo jed in starejše ribe porabi za obaro. Paziti mora samo na svoj pohlep. Če bo obiskovalce zastrupil s starimi ali smrdljivimi ribami, ga čaka konec kariere, stečaj ali […] Sorodne vsebine: Dan Ariely: Poštena resnica o nepoštenosti (2013) Z virtualno valuto do bogastva Marije Meerman: Tax Free Tour (2013) Adam Curtis: Every Day is Like Sunday (2011). Kakšen hočem postati
Dokončno postal prevelik, da bi propadel

Dokončno postal prevelik, da bi propadel

Lenart J. Kučić, 6. februar 2016 ― Facebook je ponujal družabno mreženje, Twitter je povezoval uporabnike s podobnimi interesi. Prvi se je uveljavil med običajnimi uporabniki svetovnega spleta, drugi med spletnimi profesionalci in novičarskimi zasvojenci. Danes se zdi, da splet morda ni dovolj velik za oba. Ali za kogarkoli tretjega. Prva objava: Delo Infoteh, 6. februar 2016 Največje družabno omrežje Facebook vse […] Sorodne vsebine: Pol milijarde telefonskih številk za 19 milijard dolarjev Vsak bo lahko skočil s planiške velikanke Po čem je brezplačno? Internetne laboratorijske podgane Facebook, ne zapusti me nikdar
Februarski priznanji letos v roke Bogdanu Žerjalu in Branku Rupniku

Februarski priznanji letos v roke Bogdanu Žerjalu in Branku Rupniku

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. februar 2016 ― Logatec – Občina Logatec je v počastitev Prešernovega dneva v Narodnem domu 5. februarja pripravila kulturno prireditev, na kateri so podelili februarski priznanji za izjemne dosežke na področju kulture. Župan Berto Menard ju je izročil Bogdanu Žerjalu in Branku Rupniku. Bogdan Žerjal Foto: Jelka Lekše Bogdan Žerjal z Medvedjega Brda je s prevzemom vodenja krajevne
Kraška gmajna

Kraška gmajna

Natečaj Kraška hiša, 6. februar 2016 ― Z izginjanjem gozdov zaradi izsekavanja in paše so se začele pojavljati burji izpostavljene kamnite gmajne, kjer so poletno sušo sposobne prenašati le najmanj zahtevne rastline. Kljub svoji degradiranosti je to eden najbolj reprezentativnih habitatov na Krasu in sploh pomladi kar kipi od razkošja barv in vonjev prenekaterih izredno lepih rastlinskih vrst. Zaradi opuščanja tradicionalne rabe tal je pašnikov in travnikov vedno manj, saj se bolj ali manj vztrajno zaraščajo. Vendar je ravno rastje travišč Krasa odraz stoletja trajajoče kulture kraškega človeka. Kraški ekstenzivni travniki so namreč eden najstarejših kulturnih tipov tradicionalne kulturne krajine v Evropi in so danes redki in ogroženi habitati. Omogočajo pa tudi življenje mnogim živalskim vrstam, ki so na take življenjske prostore vezane, kar je še razlog več za njihovo vzdrževanje in varovanje. Značilna združba kraške gmajne je združba nizkega šaša (Carex humilis) in skalnega glavinca (Centaurea rupestris). Tu pa uspevajo še številne zanimive, redke in ogrožene vrste, kot so skalni in češljavi glavinec (Centaurea rupestris, Centaurea cristata), ilirska perunika (Iris illyrica), tommasinijev petoprstnik (Potentilla tommasiniana), tržaški svišč (Gentiana tergestina), mehkodlakava jurjevina (Jurinea mollis), javorkin rdeči koren (Onosma javorkae) in druge. In kako je do kraške gmajne sploh prišlo? Kamen je poleg burje in pomanjkanja vode predstavljal enega glavnih izzivov prebivalcev na področju Krasa, saj so morali ti svoje parcele in njive najprej očistiti, de so jih lahko učinkovito obdelovali. Najprej so odvečno kamenje porabili za gradnjo suhozidov okoli parcel, skoraj povsod jih v bolj ali manj slabem stanju na kraški gmajni srečujemo še danes. Ti suhi zidovi so včasih široki in visoki tudi nekaj metrov, saj so prebivalci želeli z obdelovalne površine odstraniti čim več kamenja. Vendar tega kljub temu pogosto ni zmanjkalo, zato so ga zbirali na posebne urejene kupe, k
Kulturni praznik v Cerknici letos po pustno: Da plešte, plešte, maškare

Kulturni praznik v Cerknici letos po pustno: Da plešte, plešte, maškare

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. februar 2016 ― Cerknica – V Cerknici so se odločili, da slovenski kulturni praznik, ki je letos le dan za pustnim karnevalom in dan pred pustnim torkom, pustno obarvajo. Ljoba Jenče bo kot scenaristka in režiserka kulturni praznik v cerkniškem kulturnem domu obarvala s poezijo Franceta Prešerna in Silvane Paletti, z ljudskimi pesmimi, glasbo in predstavitvijo pustnih šeg
FOTOGALERIJA: Na TV Čohovo so na žar dali kar Župana Butalskega

FOTOGALERIJA: Na TV Čohovo so na žar dali kar Župana Butalskega

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. februar 2016 ― Cerknica, Butale – Sinoči so na odru kulturnega doma sredi Cerknice Butalci v živo prenašali svoj dezinformativno-razvedrilni program TV Čohovo. Polna dvorana obiskovalcev, ki vsako leto nestrpno pričakujejo oddajanje, je iz dvorane odhajala nasmejanih obrazov. Veliko jih je noč nadaljevalo na pustni zabavi ob zvokih Tanje Žagar pod šotorom pri Žajfnici. Foto: Tine Šubic V

Najboljša prevajalka iz Prve gimnazije v Mariboru

Večer, 6. februar 2016 ― Na prevajalskem tekmovanju Juvenes Translatores, ki ga organizira Generalni direktorat za prevajanje pri Evropski komisiji, je slovenska zmagovalka postala dijakinja Eva Malovrh s Prve gimnazije Maribor, so sporočili iz Bruslja. Na tekmovanju, ki je potekalo novembra lani, je sodelovalo več kot 3000 sedemnajstletnih dijakov iz vseh 28 članic Evropske unije. Udeleženci tekmovanja so prevajali besedila na temo razvojnega sodelovanja in tako obeležili evropsko leto za razvoj 2015. Izbirali so med 552 možnimi kombinacijami dveh izmed 24 uradnih jezikov EU. Vsi zmagovalci so prevajali v jezik, ki ga najbolj obvladajo, kar je značilno tudi za uradne prevajalce v institucijah EU. Slovenska zmagovalka je prevajala iz francoščine v slovenščino. Vseh 28 zmagovalcev, po eden iz vsake države članice EU, bo nagrade iz rok podpredsednice Evropske komisije Kristaline Georgieve prejelo 14. aprila na podelitvi v Bruslju. Namen tekmovanja Juvenes translatores, ki ga organizirajo od ...

Ob 70-letnici Berte Bojetu scenarij Rozalija v knjigi

Misli, 6. februar 2016 ― Pri Mladinski knjigi so ob 70. obletnici rojstva literatke in igralke Berte Bojetu - Boeta izdali še neobjavljeno delo Rozalija, ki si ga je avtorica zamislila kot scenarij za televizijsko igro. Po besedah avtorja spremne besede Mateja Bogataja avtorica tudi tokrat opisuje izrazito nasilen svet, v katerem prevladujejo grobi in okrutni odnosi.
Ivo Petrić za STA: Majhen narod se brani z ustvarjalnostjo

Ivo Petrić za STA: Majhen narod se brani z ustvarjalnostjo

Misli, 6. februar 2016 ― Skladatelj Ivo Petrić nad glasbeno podobo Slovenije ni zadovoljen. Najhujšo težavo vidi v šolstvu, ki daje premalo poudarka resni glasbi. "Če v mladih ne prebudiš zanimanja, jih pri 30 letih ne boš predramil," je poudaril za STA pred prejemom Prešernove nagrade. Prepričan je, da se majhen narod brani z ustvarjalnostjo, kulturo in umetnostjo.
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 6. februar 2016 ― Pri Mladinski knjigi so izdali roman francoskega nobelovca Patricka Modiana z naslovom Nočna nezgoda, pri založbi Didakta pa biografsko delo Moje izrazno sredstvo so roke: Umetniška pot Marka Muniha, ki ga je spisala Sonja Kralj Bervar. Založba Zala je izdala slikanico Anje Tuckermann in Tine Schulz Vsi tukaj, vsi skupaj.
V muzeju Dostojevskega razstava o Zločinu in kazni

V muzeju Dostojevskega razstava o Zločinu in kazni

Misli, 6. februar 2016 ― V stanovanju v Sank Peterburgu, v katerem je pred 150 leti bival ruski pisatelj Fjodor Dostojevski, danes pa je urejeno v spominski muzej, so na ogled postavili razstavo na temo njegovega dela Zločin in kazen. Razstava obiskovalce popelje v temačni in kompleksni svet romana, hkrati pa eno največjih ruskih literarnih del prikaže z drugačnega vidika.
Partljiču in Petriću Prešernova nagrada za življenjsko delo

Partljiču in Petriću Prešernova nagrada za življenjsko delo

Večer, 6. februar 2016 ― Jutri zvečer, na predvečer kulturnega praznika, bodo na osrednji državni proslavi podelili Prešrenove nagrade. Letos bosta nagrado za življenjsko delo dobila pisatelj in dramatik Tone Partljič ter skladatelj in oboist Ivo Petrić. Nagrado Prešernovega sklada pa bodo dobili skladatelj Ambrož Čopi, slikar Aleksij Kobal, režiser Janusz Kica, pesnica Cvetka Lipuš, kiparka Mojca Smerdu in igralka Katarina Stegnar. Prešernovi nagradi za življenjsko delo Tone Partljič, pisatelj in dramatik INTERVJU S TONETOM PARTLJIČEM PREBERITE V PRILOGI V SOBOTO IN Tukaj. Tone Partljič se je rodil v Mariboru 5. avgusta 1940. Leta 1965 je diplomiral na Pedagoški akademiji v Mariboru in potem nekaj časa poučeval. Od leta 1971 je bil dramaturg v Drami Maribor, od leta 1987 tudi umetniški vodja, najprej v MGL, potem še v ljubljanski Drami. Dvanajst let je bil poslanec Državnega zbora RS. Značilnost njegovega pisanja sta večinoma satira in humor, včasih ...
Desa Muck: Koga smo letos prezrli?

Desa Muck: Koga smo letos prezrli?

Dnevnik, 6. februar 2016 ― Mene. Spet. Sem pa vesela, kadar jo dobi kak moj sorodnik ali prijatelj ali kdo, ki ga osebno cenim. Sicer pa nimam kakšnega posebnega veselja z njimi. Pravzaprav imam v zvezi s Prešernovimi nagradami zelo mešane občutke, predvsem neprijetne...
Nagrajenci Prešernovega sklada

Nagrajenci Prešernovega sklada

Dnevnik, 6. februar 2016 ― Letošnji nagrajenci Prešernovega sklada so: gledališki režiser Janusz Kica, igralka in Performerka Katarina Stegnar, skladatelj zborovske glasbe Ambrož Čopi, slikar Aleksij Kobal, kiparka Mojca Smerdu in avstrijska pesnica slovenskega rodu Cvetka...
"Danse macabre" – Peter Semolič: Druga obala. Center za slovensko književnost, 2015 (Veronika Šoster)

"Danse macabre" – Peter Semolič: Druga obala. Center za slovensko književnost, 2015 (Veronika Šoster)

Trubarjeva hiša literature, 6. februar 2016 ― Smrt vzame, kogar hoče, in se pri tem ne ozira na nič. S temi besedami bi lahko povzeli likovno upodobitev mrtvaškega plesa, znanega motiva okostnjakov različnih stanov, ki plešejo v konec življenja, pa tudi najnovejšo pesniško zbirko Petra Semoliča z naslovom Druga obala. Pesnikov pogled je namreč zataval daleč čez reko Stiks in se tam ustavil za toliko časa, da je spoznal smrt.  
So se na Delu ustrašili svojih čistk ?

So se na Delu ustrašili svojih čistk ?

Marijan Zlobec, 6. februar 2016 ― Novo leto se je na Delu začelo z napovedjo nadaljnjih odpuščanj zaposlenih, s samimi odpuščanji in novimi ugibanji, kdo je sedaj na vrsti. Na začetku tedna je začelo uredništvo dnevnika Delo delovati pod novim vodstvom v. d. odgovornega urednika Gregorja Knafelca in njegovega namestnika Luke Dekleve. Medtem pa se je sestal sindikat novinarjev Dela. Iz […]
Tone Partljič, pisatelj in dramatik

Tone Partljič, pisatelj in dramatik

Večer, 6. februar 2016 ― Tone Partljič se je rodil v Mariboru 5. avgusta 1940. Leta 1965 je diplomiral na Pedagoški akademiji v Mariboru in potem nekaj časa poučeval. Od leta 1971 je bil dramaturg v Drami Maribor, od leta 1987 tudi umetniški vodja, najprej v MGL, potem še v ljubljanski Drami. Dvanajst let je bil poslanec Državnega zbora RS.Piše romane (Starec za plotom, Pri Mariji Snežni zvoni, Pasja ulica, Sebastjan in most), mladinske pripovedi (Hotel sem prijeti sonce, Slišal sem, kako trava raste), satirične pripovedi, humoreske in seveda splošno znane komedije (Moj ata, socialistični kulak, Štajerc v Ljubljani, Gospa Poslančeva ...). Tudi tistim, ki ne berejo veliko in ne hodijo v gledališče, se je s scenarijema za Klopčičeva filma Moj ata, socialistični kulak in Vdovstvo Karoline Žašler pa z mnogimi televizijskimi grenko-sladkimi "ščukami” trajno zapisal v spomin. Svoje spomine je zbral v avtobiografiji Hvala vam, bogovi, za te blodnje. Prejel je Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, za Kulaka pa ...
Katarina Stegnar, igralka

Katarina Stegnar, igralka

Večer, 6. februar 2016 ― Katarina Stegnar je na slovenskem gledališkem prizorišču dejavno navzoča vsaj od leta 1999. S svojo ustvarjalnostjo je zaznamovala zlasti neodvisno sceno – je ena najbolj dejavnih sodelavk platforme za raziskavo in produkcijo sodobne scenske umetnosti Via Negativa, članica skupine Betontanc, sodelovala je in sodeluje z Gledališčem Glej, Anton Podbevšek Teatrom, SNG Dramo, E.P.I. Centrom ... Od leta 2014 je zaposlena v Slovenskem mladinskem gledališču. Nekaj vidnih vlog je odigrala na filmu, omeniti je treba zlasti Barabe (2000) in Drevo (2014). V preteklem letu je izrazito izstopila med drugim v "performativni raziskavi” Katarina po naročilu v Gledališču Glej. V njej se z Juretom Novakom ponovno lotevata problematike uprizarjanja v gledališču: kaj je fikcija, kaj resničnost in kje so njune meje.Katarina Stegnar je performerka v najžlahtnejšem pomenu pojma, njen izhodiščni material je ona sama in njen odnos do sveta. Prav performativne izkušnje jo zaznamujejo tudi kot "klasično” ...
Mariborski prejemniki velikih Prešernovih nagrad 1947-2016

Mariborski prejemniki velikih Prešernovih nagrad 1947-2016

Večer, 6. februar 2016 ― - Janko Glazer, pesnik, 1968- Bratko Kreft, dramaturg in režiser, 1975- Branko Kocmut in Ivan Kocmut, arhitekta, urbanista, 1977- Fran Žižek, režiser, 1979- Slavko Tihec, kipar, 1983- Drago Jančar, pisatelj, 1993- Karpo Godina, režiser, 2006- Zmago Jeraj, slikar, 2009- Andrej Brvar, pesnik, 2015- Tone Partljič, pisatelj, 2016
Ambrož Čopi, skladatelj, zborovodja

Ambrož Čopi, skladatelj, zborovodja

Večer, 6. februar 2016 ― Rojen je v Bovcu, na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral kompozicijo v razredu Daneta Škerla in klavir v razredu Andreja Jarca. Opravil je tudi specialistični študij kompozicije v razredu profesorja Uroša Rojka na akademiji v Ljubljani. V času študija so ga razglasili za mladega glasbenika leta 1995.Je predvsem skladatelj zborovskih del, pedagog, organizator in neutrudni primorski zborovski dirigent. Od leta 1999 poučuje solfeggio, harmonijo, kontrapunkt, osnove kompozicije in komorno igro na umetniški gimnaziji v Kopru. Že v času študija je leta 1992 ustanovil Komorni zbor Iskra Bovec in ga uspešno vodil deset let. Leta 1998 je prevzel mesto novoustanovljenega Komornega zbora Nova Gorica in Mešanega pevskega zbora Obala Koper, od leta 2004 do 2014 pa je bil dirigent. Za svoje interpretacije je prejel številne posebne nagrade.Kaj ga v glasbi najbolj zadovoljuje? "... Ko glasba lebdi, ko začutiš, da si eno z ekipo, in ko vsak gib, mimika obraza ali telesa sproži novo ...
Mojca Smerdu, kiparka

Mojca Smerdu, kiparka

Večer, 6. februar 2016 ― Mojca Smerdu je s svojimi deli odločilno vplivala na razvoj novih usmeritev v slovenskem kiparstvu zadnjih desetletij. Kljub temu da je ustvarjala v različnih materialih, ji je bilo kiparjenje v glini najbližje. V njenem opusu prevladujejo majhne in srednje velike skulpture ter dela, ki so bila vključena v odprti javni prostor parkov in mestnih površin. Mednje prištevamo tudi masivno, stilizirano skulpturo Cvet, ki je nastala leta 1983 v okviru petega kiparskega simpozija Forma viva v Mariboru.Že od vsega začetka avtorica teži k poenostavljanju oblik, v katerih skuša združiti izvorno in prvinsko. Kritiki pravijo, da njene oblike delujejo kot delo umetnika in delo naravnih sil. Čiste in preproste oblike nastajajo namreč po vzoru naravnega in človeškega sveta ter po trenutnem osebnem umetniškem navdihu. Veliko pozornosti posveča mehkemu oblikovanju teksture kipov. Pri večini kipov ohranja naraven videz materiala; le pri nekaterih novejših stvaritvah delno poseže po polihromaciji ...
Ivo Petrić, skladatelj, oboist, umetniški vodja

Ivo Petrić, skladatelj, oboist, umetniški vodja

Večer, 6. februar 2016 ― Pomembno mesto v sodobni slovenski glasbi ima skladatelj Ivo Petrić, letnik 1931. Njegovo delovanje je bilo od vsega začetka dvo- ali celo večtirno. V svoji bogati glasbeni karieri je deloval kot oboist, umetniški vodja Slovenske filharmonije (1979-1995), kot vodja Ansambla Slavka Osterca, kot profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani.Že na Akademiji za glasbo v Ljubljani se ni zadovoljil z ustaljenimi oblikami akademskega življenja, piše muzikolog Andrej Rijavec. Bil je med pobudniki Kluba komponistov, ki so ga ustanovili člani združenja študentov akademije za glasbo. Temu klubu je sledila leta 1958 Pro Musica Viva, skladateljsko (z)druženje, ki je usodno poseglo v slovensko glasbeno ustvarjanje.Leta 1962 Petrić s somišljeniki ustanovi in vodi komorni ansambel. Leta 1963 si ansambel nadene ime pokojnega bojevnika za moderno glasbo, skladatelja Slavka Osterca. Ansambel se lahko postavi s 150 krstnimi izvedbami, domačimi in tujimi. Petrićev trud je vseskozi veljal tudi glasbenemu ...
Janusz Kica, režiser

Janusz Kica, režiser

Večer, 6. februar 2016 ― Janusz Kica (1957, Vroclav) je po študiju teatrologije in umetnostne zgodovine v gledališče vstopil kot asistent režije (tudi pri slovitem filmarju Andrzeju Wajdi) in scenograf. Med letoma 1986 in 1989 je bil pomočnik direktorja v slovitem gledališču Pine Bausch v Wuppertallu. Ena od prvih samostojnih režij je bila uprizoritev Theobaldt-Kipplingove Knjige o džungli v tem gledališču. Nad to uprizoritvijo se je navdušilo vodstvo Zagrebačkega kazališta mladih in leta 1990 so ga povabili, da tudi pri njih uprizori Knjigo o džungli, ki še danes velja za kultno. Po Wuppertallu je kot režiser sodeloval s številnimi nemškimi gledališči, vabila so začela prihajati tudi iz Avstrije in Slovenije.Med številnimi nagradami, ki jih je v svoji evropski režijski karieri prejel Janusz Kica, je tudi pet Borštnikovih nagrad, dvakrat je bil v Celju na Dnevih komedije razglašen za žlahtnega režiserja festivala. V Drami SNG Maribor, kjer je Kica začel svojo slovensko gledališko pot, je režiral Dumasove Tri ...
Cvetka Lipuš, pesnica

Cvetka Lipuš, pesnica

Večer, 6. februar 2016 ― Cvetka Lipuš je rojena leta 1966 v Železni Kapli. Maturirala je na Zvezni gimnaziji za Slovence ter na celovški univerzi končala študij primerjalne književnosti in slavistike. Petnajst let je živela v Ameriki, kjer je na univerzi v Pittsburghu zaključila študij bibliotekarstva in informacijskih ved. Zdaj dela in ustvarja v Salzburgu. Doslej je objavila sedem pesniških zbirk, za zbirki Obleganje sreče in Kaj smo, ko smo je bila nominirana za Veronikino nagrado.Nagrado Prešernovega sklada prejme za zbirka Kaj smo, ko smo. Že naslov zbirke napoveduje spust med čeri samospraševanja. Avtor spremne besede Vid Sagadin pravi: "Cvetka Lipuš predstavlja suveren in izviren pesniški glas, ki se ne zaustavlja pri tistem, kar je očitno, ampak vedno znova sega preko horizonta pričakovanega. Pred sabo imamo brezkompromisno govorico, ki ne išče zasilnih izhodov, ki se zaveda omejitev svoje končnosti in se je sposobna ozreti nase z naravnost srhljivo mero samoironije. Zbirka pesmi Kaj smo, ko smo je ...
Aleksij Kobal, slikar

Aleksij Kobal, slikar

Večer, 6. februar 2016 ― Aleksij Kobal se je rodil leta 1962 v Kopru. Leta 1986 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Janezu Berniku. Podiplomski študij iz slikarstva je zaključil leta 1993 pri profesorici Metki Krašovec. Za likovno udejstvovanje je prejel več priznanj in nagrad. Živi v Ljubljani.Njegovo slikarstvo obravnava nekatera temeljna vprašanja aktualnega trenutka, ki je pogosto prežet z mislijo o brezizhodnosti trenutne krize. Iz tega se poraja apokaliptična slutnja velikih geopolitičnih sprememb. Prazno obzorje, gosti oblaki, presevanje rdečine ter veliki zlovešči objekti pričajo o izumetničenosti in kratkovidnosti zahodne civilizacije. Kobalove slike opominjajo gledalca, da je zahodni imperij, paranoičen in preganjan od virtualnih sovragov, na lahkomiselni, a nepovratni poti v propad, so zapisali likovni kritiki in interpreti. Pri tem prisega na minimalizem podobe, ki je reducirana na bistvene elemente svoje sporočilnosti, in običajno ustvarja v zaključenih, ...
še novic