Smeško, čustvenček, emoji

Smeško, čustvenček, emoji

Biblio terminologija, 8. maj 2016 ― © Flickr Naj dvigne roko tisti, ki v mladosti ni brezmejno užival, trepetal in se hahljal z junaki stripov, pred trafiko smo čakali novo številko in v starem papirju brskali za starimi, hlastali smo po njih in jih ob njihovem pomanjkanju brali v kateri koli jezikovni različici . . . klasični Zvitorepec in njegova kompanjona, pa Lucky Luke, ki je prijahal čez Kolpo kot Srečko Munja, saj se spomnite, to je tisti, ki je bil hitrejši od svoje sence, v "zrelejših letih" Alan Ford in potem Asterix, ker ga prej pri nas pač še nismo poznali. Česar v tujem jeziku nismo razumeli ali smo težko prebrali (mulci smo takrat sicer že obvladali cirilico!), smo razbrali iz slike, najbolj pa smo uživali, ko je šlo kaj narobe, ko jih je skupil s kladivom po prstu, ko je padel s konja, ko so mu Rimljani pojedli pečenega merjasca . . . takrat so v oblačkih besedilo nadomestile sličice, žage in spirale, zvezde in kače, smrtne glave in pregorele žarnice, krvavi noži in bombe z vžigalno vrvico. To se je dobro in pravilno razumelo v vseh jezikih. Nihče med nami si takrat pred desetletji ni mislil, da mulci obvladamo nekaj, kar danes v vikipedijah, na družbenih omrežjih in pametnih telefonih prikazujejo kot veliko novost! Bili smo pred časom . . . Z razmahom elektronskega komuniciranja, predvsem elektronske pošte, spletnega klepeta in kratkih telefonskih sporočil SMS, so se začele nekatere velike spremembe v pisanju in uporabi jezika, ki se ne razlikuje močno samo od knjižnega jezika, pač pa tudi od pogovornega. Danes že govorimo o internetnem slengu, ki uporablja tudi mnogo kratic, večina je seveda v angleščini, vendar tudi slovenske niso redke. Med tovrstne kratice sodijo tudi smeški in emotikoni. Različne simbole, ki opisujejo čustva, že dolgo uporabljamo (menda so se tu in tam pojavljali že v začetku 20. stoletja), v zadnjih letih pa se je njihova uporaba s pametnimi telefoni še posebej razširila. Nekaj najbolj znanih, uporabljanih že dalj časa, je nastalo s kombinacijo nekate
(P.P.Z.M.U.P.)

(P.P.Z.M.U.P.)

Beli sladoled, 8. maj 2016 ― Kino ŠiškaTrg prekomorskih brigad 3, 1000 Ljubljana 11.5. - 30.6. 2016 Razstava Beli sladoled books & zines z naslovom Prezentacija procesa zasnove in materializacije umetniške publikacije (P.P.Z.M.U.P.) je usmerjena v prezentacijo risbe kot avtonomnega umetniškega medija skozi proces od snovanja do oblikovanja umetniške publikacije. Risba deluje kot odprt prostor, ki nudi neskončne načine in možnosti nadgrajevanja umetniške forme. S preprostimi sredstvi kot so črte, s tehniko kolažiranja podob na nekovencionalnih podlagah, umetnika sestavljata in oblikujeta zgodbe. Leon Zuodar v zvezkih različnih formatov in v časopisih lepi matrice risb, kjer so poleg figur še črkovna znamenja, črte, različni simboli ali detajli podob, ki delujejo kot odtisi iz kartonskih šablon. Miha Perne ravno tako v t. i. knjigi umetnika z likovnim jezikom beleži odmeve, zapise in osebne spomine, s katerimi se vsakodnevno srečuje. Podobe in njihovi pomeni, motivi, ki jih avtorja črpata iz stvarnosti ter jim s preoblikovanjem in spajanjem dodajata avtentičnost, so matrice slehernikove stvarnosti.Jadranka Plut

Nonkeen, Andrea Belfi @Kino Šiška, 28. 4.

Koridor, 8. maj 2016 ― Po uspešnem lanskoletnem solo nastopu Nilsa Frahma v Kino Šiški smo ga ponovno imeli čast slišati na domačih tleh, tokrat na malo bolj drugačen način. Svojo zgodbo je namreč nadgradil s tesnima prijateljema iz otroštva, Fredericom Gmeinerjem in Sebastianom Singwaldom. Združeni pod imenom Nonkeen, so februarja izdali album The Gamble, kateremu je sledila ponekod celo […] The post Nonkeen, Andrea Belfi @Kino Šiška, 28. 4. appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

PREDVPIS ABONMAJEV 1.–30. JUNIJ 2016

SLG Celje, 8. maj 2016 ― Vsi tisti, ki si želite svoj sedež v našem gledališču zagotoviti že pred počitnicami, lahko to storite na predvpisu abonmajev za stare in nove abonente, ki bo potekal od 1. do 30. junija 2016. V tem času bo gledališka blagajna odprta vsak delavnik od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00. • 10% popust v času predvpisa, •  možnost plačila na 3 obroke,• gostujoča predstava po lastni izbiri, skupno kar 7 predstav,• novi abonenti prejmejo dodatno vstopnico, ogledajo si lahko kar 8 predstav,• nagradna igra ob koncu predvpisa,• zase izberite najbolj ugoden popust. Abonmajska vstopnica ni prenosljiva.   V sezoni 2016/17 vsem abonentom SLG Celje podarjamo ogled predstave Dej, ne govor. Predstava je avtorski projekt Branka Završana in igralcev SLG Celje.Ohranjamo dodatno gostujočo predstavo po lastni izbiri (z izjemo predstav na festivalu Dnevi komedije 2017 in Ekskluzivnih gostujočih predstav), tako da si boste v sezoni 2016/17 v abonmaju lahko ogledali skupno kar sedem predstav. Vstopnico za gostovalno predstavo po lastni izbiri je treba prevzeti pri blagajni SLG Celje. Abonmajski sedežni red na tej predstavi ne velja.Novi abonenti prejmete v času predvpisa abonmajev darilni bon za vstopnico za ogled predstav SLG Celje, gostovanj ali Ekskluzivnih gostovanj (z izjemo Dnevov komedije in Abonmajčka) in si boste v sezoni 2016/17 lahko ogledali kar osem predstav.Ob koncu predvpisa abonmajev bomo med tistimi, ki bodo svoj abonma kupili v času predvpisa od 1. do 30. junija 2016, izžrebali 15 oseb in jim podarili po dve vstopnici za vsako gostovanje drugih gledališč v SLG Celje v sezoni 2016/17 (vstopnice za festival Dnevi komedije 2017 in za Ekskluzivna gosto­vanja so izvzete). Nagrajence bomo pisno obvestili, izid žrebanja pa objavili tudi na naši spletni strani www.slg-ce.si najkasneje do 4. julija 2016.POPUSTIZA ODRASLE• 10 % popusta pri nakupu abonmajev v času predvpisa;• 20 % popusta za nove abonente pri nakupu drugega abonmaja;• 20 % popusta za Večerove naročnike (Klu

Pogovor z Aljo Adam

Poiesis, 8. maj 2016 ― Naj začnem najin pogovor ob neki aktualni, a žal tudi že kar tradicionalni temi: pri razmerju med številom pesnic in pesnikov, ki so vključene oziroma vključeni v takšne in drugačne preglede slovenske poezije in slovenske literature, pri čemer pesniki številčno krepko prekašajo pesnice. Kako sama vidiš in doživljaš sebe kot pesnico v kontekstu slovenske poezije in pesniške scene? Obstaja misel, da ni razlike med žensko in moško poezijo, ampak da obstajata le dobra in slaba poezija – kako interpretiraš to misel? Zanimivo je to, da kljub številnim literarnim polemikam (že pred desetimi leti je namreč tema o razmerju med moškimi in ženskimi avtoricami kar globoko zaznamovala nekatera literarna prizorišča) so stereotipi o moškem in ženskem pisanju znotraj slovenskega kulturnega prostora še vedno prisotni. To je popolnoma jasno razvidno tako znotraj strukture podeljevanja nagrad (kjer je sicer v zadnjih letih prisotnih več žensk) kot tudi in predvsem v samem odnosu do ženskega pisanja oz. do žensk na širši ravni. To, da se znotraj delovanja literarnih institucij dopušča kroženje šovinističnih opazk kot nekaj samoumevnega, je skrajno nedopustno in kaže na to, da smo »družbeno« precej na nizki ravni (a bom pustila sedaj ob strani konkretne primere). Da sploh ne govorim o tem, [...]

Intervjuji s prejemniki nagrad iris

AKTV, 8. maj 2016 ― Nagrade IRIS za leto 2015, v posameznih kategorijah, so bile podeljene naslednjim direktorjem fotografije: IGRANI CELOVEČERNI FILM: Marko Brdar (ZFS), za film “Zenit” IGRANI KRATKI FILM: Mitja Ličen (ZFS), za film “Impromptu” DOKUMENTARNI FILM: Jure Černec (ZFS), za film “Križ in Kladivo” ŠTUDENSTSKI FILM (igrani, ali dokumentarni): Sašo Štih za film “Svitanje” TV SERIJA: Maksimiljan
Intervjuji o videodelih z razstave Učinek bližine (2016-05-05)

Intervjuji o videodelih z razstave Učinek bližine (2016-05-05)

DIVA video arhiv, 8. maj 2016 ― Ob razstavi Učinek bližine v Galeriji Vžigalica na DIVI objavljamo tudi intervjuje z razstavljajočimi umetniki in umetnicami, ki jih je o konkretnih videodelih z razstave naredila kuratorka Nika Grabar. Doslej sta to: Neven Korda o videu Discipline and Marko Peljhan o videu Park kulture. Marsikaj nam pojasnijo in dela postavijo v širši kontekst razmišljanj in postopkov. Na DIVI jih najdete pod VIRI >INTERVJU.
še novic