Prvoaprilska šala

Prvoaprilska šala

Biblio terminologija, 1. april 2017 ― Prvi april je zaznamovan kot poseben dan, ko je dovoljeno lagati in se s potegavščinami ponorčevati iz svojih bližnjih pa tudi manj bližnjih . . . Ta običaj, čeprav ne vedno ob istem datumu, je znan menda še iz predantičnih časov, pa tudi stari Rimljani so praznovali marčevsko enakonočje s praznikom Hilaria, ki je bil bolj vesele in norčave narave. Zgodovina nejasno pripisuje zasluge za ta dan tudi Chaucerju, ki naj bi v Canterburyjskih povestih eno od zgodb, kjer lisica opetnajsti petelina, postavil na 1. april, kritiki pa trdijo, da je v resnici prepisovalec Chaucerjeveda besedila zamočil pri datumih in naj bi šlo za mesec maj. V Srednjem veku so po starem koledarju v večjem delu Evrope praznovali novo leto 25. marca, iz njih pa so se seveda norčevali tisti, ki so praznovali 1. januarja in jih imenovali za norce - Fools´ Day se je za 1. april v angleščini ohranil do danes. Komedija zmešnjav torej že pri sami opredelitvi tega pomembnega "praznika". Norčavi prizvok je povezan s tem datumom skoraj povsod po svetu, čeprav na različne načine, kar odraža tudi njegovo poimenovanje. V Italiji in francosko govorečih državah je povezan z ribo, od tod vzklik "aprilska riba" in običaj, da osmoljencu na hrbet prilepijo iz papirja izrezano ribo. Skoraj povsod pa je navada, da na ta dan tudi sicer zelo resni mediji objavijo kako izmišljeno, vendar na videz dovolj verjetno in po možnosti provokativno zgodbo, ki ji ljudje nasedejo in jo verjamejo. Nekaj "največjih" prvoaprilskih šal iz svetovnih medijev si lahko ogledate tukaj. Kako pa se imenuje prvoaprilska šala v nekaterih tujih jezikih? angleško April Fool joke, April Fool's Day Hoax bolgarsko първоаприлска шега češko aprílový žert dansko aprilsnar estonsko aprillinalju finsko aprillipila, aprilli francosko poisson d’avril grško αστείο Πρωταπριλιά hrvaško prvotravanjska šala islandsko aprílhlaup italijansko pesce d'aprile katalonsko

Bernardo Atxaga: Dnevi Nevade

Koridor, 1. april 2017 ― Roman Dnevi Nevade je eden izmed najnovejših pripovednih tekstov baskovskega pisatelja Bernarda Atxage in tako kot druge njegove romane je tudi tega prevedla Marjeta Drobnič. Od dosedanjih besedil, ki so nam na voljo v slovenščini, pa se roman Dnevi Nevade nekoliko distancira, s čimer na nek način predstavlja drugačno stran pisateljevega pisanja, takšno, ki je […] The post Bernardo Atxaga: Dnevi Nevade appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Marko K. Gavez: Delal7. – 28. april 2017otvoritev: 7. april ob...

Marko K. Gavez: Delal7. – 28. april 2017otvoritev: 7. april ob...

Hiša kulture v Pivki, 1. april 2017 ― Marko K. Gavez: Delal7. – 28. april 2017otvoritev: 7. april ob 19. uriMarko K. Gavez (1993) je obiskoval Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer grafika. Ustvarja na področju slikarstva in zinovske produkcije. Razstavlja od leta 2013, v tem času pa je imel več samostojnih razstav in sodeloval na nekaj skupinskih predstavitvah. Živi in dela v Ljubljani.Na razstavi z naslovom Delal bo umetnik predstavil svojo slikarsko produkcijo iz zadnjih dveh let. Produkcija je razdeljena na dva sklopa. V prvem se osredotoča na eksperimentiranje v mediju slikarstva, končni rezultat pa so abstraktne podobe, v katerih se poigrava z barvnimi in svetlobnimi kontrasti, oblimi in oglatimi oblikami, linijami in kompozicijo nasploh. Drugi sklop sestavlja serija slik, pri kateri umetnik izhaja iz risbe, ki jo nadgrajuje z barvami. Vodilni motiv je kompozicija vagonov, ki so ponekod nagrmadeni v brezprostorju, drugod pa v kombinaciji z drugimi infrastrukturnimi elementi, med katerimi se sprehajajo groteskne, nadrealistično navdahnjene figure, tvorijo fantastičen domišljijski svet.Kuratorka razstave je Mojca Grmek.Vlak in JunakUstvarjalna delavnica ob razstavi: Marko K. Gavez, Delal15. april ob 10. uri za otroke od 3. do 5. leta15. april ob 11. uri za otroke od 6. leta daljeKaj imajo skupnega vlaki in nenavadna bitja, bomo spoznali ob ogledu razstave Marka K. Gaveza, ki jo gostimo v Hiši kulture v Pivki. Marko na razstavi predstavlja slikarska dela, v katerih preizkuša različne tehnike ustvarjanja, ob tem pa nastajajo nenavadne podobe in oblike. Po raziskovanju Markovih podob bomo na našem druženju ustvarili svoj svet vlakov in super junakov, narejen iz vseh mogočih materialov, galerijska tla pa spremenili v pokrajino, kjer bodo lahko oživeli.Delavnica bo potekala v prostorih Hiše kulture v Pivki. Za manjše otroke je želeno spremstvo staršev. Delavnica je brezplačna. Vse potrebščine bodo na voljo.Delavnico bo vodila akademska slikarka in pedagoginja Tanja Milharčič.
Vabilo na konferenco o pokristjanjevanju, Kobarid, 12.8.2017

Vabilo na konferenco o pokristjanjevanju, Kobarid, 12.8.2017

Društvo Slovenski staroverci, 1. april 2017 ― Turistično društvo Kobarid in Društvo Slovenski staroverci vas vabita na konferenco o pokristjanjevanju slovenskega ozemlja, ki bo v soboto, 12. 8. 2017, v Kobaridu. V 14. stoletju se je na Slovenskem zgodil edinstveni dogodek, ki je še vedno malo poznan. Iz Čedada se je v Kobarid odpravila križarska vojska z namenom posekati drevo in zasuti … Nadaljuj z branjem Vabilo na konferenco o pokristjanjevanju, Kobarid, 12.8.2017
10 filmov z najboljšo glasbo

10 filmov z najboljšo glasbo

Koridor, 1. april 2017 ― Trend, ki je aktualen zadnjih dvajset let (še posebej pri filmih, ki se umeščajo v »neonaturalistično« tradicijo), je film brez glasbe, kar se mi zdi po svoje zelo zanimivo in zgovorno. Eksperimentiranje s tišino v filmu je lahko pomenljivo, a mora služiti svojemu namenu. Isto bi lahko rekli za glasbo, ki lahko filmu, umetnosti, ki […] The post 10 filmov z najboljšo glasbo appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Ribniški pasijon, letos poln novosti, aprila tudi v Logatcu

Ribniški pasijon, letos poln novosti, aprila tudi v Logatcu

Notranjsko primorske novice » Kultura, 1. april 2017 ― V mesecu aprilu bodo zagnani ustvarjalci Ribniškega pasijona pripravili že 11. zaporedno gledališko-glasbeno uprizoritev Kristusovega trpljenja, ki ga bodo med drugim uprizorili tudi v Logatcu. O tem, kako potekajo priprave, koliko dela in truda je vloženega v ustvarjanje pasijona, kdo so njegovi ustvarjalci in še o marsičem drugem smo se pogovarjali s Heleno Ilc, koordinatorko pri Ribniškem pasijonu. Ribniški pasijon Foto: Matjaž Maležič Najprej nam zaupajte, kako je sestavljena koordinatorska ekipa in kakšna je vaša vloga oziroma naloga pri Ribniškem pasijonu. Koordinatorsko ekipo sestavlja deset prostovoljcev, ki si na začetku razdelimo področja dela (glasba, scenarij in režija, scenska ekipa, šivilje, branjevke, odnosi z javnostmi), nato pa vsak vodi svojo skupino. Tako se po delčkih sestavlja ta veliki projekt. Sama sem vodja projekta, kar pomeni, da vse dele povezujem v celoto, skrbim za pretok informacij in urejam birokratske zadeve. Ali pri Ribniškem pasijonu sodelujete že od vsega začetka? Je vaša vloga še vedno ista? Drži, da pri pasijonu sodelujem od samega začetka. Vsa leta sem del ožje koordinatorske ekipe: prva leta sem skrbela za scensko ekipo, pozneje sem bila zadolžena za stike z javnostjo, zadnja leta pa sem vodja projekta. Helena Ilc, Ribniški pasijon Foto: Matjaž Maležič Letos bo potekal že 11. Ribniški pasijon. Ali ste ob prvi uprizoritvi leta 2007 pričakovali, da bo postal tradicionalen? Kakšna so bila pričakovanja? Začetki Ribniškega pasijona so bili zaznamovani z mladostno energijo in zanosom – koordinatorji smo bili stari okrog 20 let –, in priznam, da si ni nihče upal niti sanjati, da bo že čez nekaj let ta projekt presegel župnijske in dekanijske meje, povezal prek 400 različnih ljudi in postal prepoznaven po celi Sloveniji. Vsako leto so nam pozitivni odzivi sodelujočih in obiskovalcev dali potrditev in zagon, da niti nismo veliko razmišljali, ali naslednje leto spet začeti s pripravo pasijona ali ne. Pasijon je po
Ivo Daneu na Šri Lanki

Ivo Daneu na Šri Lanki

Marijan Zlobec, 1. april 2017 ― Svet je vedno bolj povezan, Slovenci pa potujejo ali potujemo po vsem svetu. Z modernimi digitalnimi sredstvi, kot je na primer pametni telefon z vgrajenimi pripomočki (Skype, Viber, Google, FB…) prideš hitro povsod ali se javiš od povsod. Tako so skupni dopustovalci s Šri Lanke, družina Krapež, kjer so še sedaj, objavili na svojem FB […]
Mentorski priročnik: Dežela La La

Mentorski priročnik: Dežela La La

MAF - Mad About Film, 1. april 2017 ― V rubriki Mentroski priročnik izkušeni filmski kritiki mladim piscem podajajo nasvete in znanje o aktualnih filmih, njihovo analizo, ideje za nadaljnje razmisleke. Mentorski priročnik: DEŽELA LA LA (La La Land) – zgodba glasbe filma in filma glasbe (Gradivo si lahko naložite tudi v pdf obliki. ) Avtor: Tine Vučko   DEŽELA LA LA (La La Land[1]) Režija: Damien […] Prispevek Mentorski priročnik: Dežela La La je bil najprej obavljena na MAF - Mad About Film.
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 1. april 2017 ― Pri založbi Mladinska knjiga sta izšli Človeška ljubezen Mance Košir in Kurc gleda - počnite, kar vam je všeč Johna C. Parkina. Založba Miš je izdala slikanico Maše Ogrizek Krasna zgodba z ilustracijami Igorja Šinkovca, pri Založbi ZRC pa je izšla publikacija Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani, ki je rezultat raziskovanja Jerneja Tirana.
1997 Stari trg – Zadnji nastop pevcev nekdanjega MPZ DPD Loška dolina

1997 Stari trg – Zadnji nastop pevcev nekdanjega MPZ DPD Loška dolina

Stare slike (Cerknica), 1. april 2017 ― Štirje člani Moškega pevskega zbora DPD Svoboda Loška dolina so se na željo organizatorjev zadnjič zbrali za javni nastop leta 1997 na koncertu ob razstavi ročnih del v Kulturnem domu Stari trg, čisto nazadnje pa so člani nekdanjega zbora skupaj zapeli v slovo svojemu pevskemu kolegu Jožetu Drobniču leta 2000. Prvi z leve je tenorist Ludvik […]
Gradnja Hiše madžarske glasbe v Budimpešti zamaknjena

Gradnja Hiše madžarske glasbe v Budimpešti zamaknjena

Misli, 1. april 2017 ― Gradnja Hiše madžarske glasbe v mestnem parku v Budimpešti se bo začela z zamudo, saj so vse ponudbe, predložene v postopku javnega naročanja, presegle zastavljen finančni okvir, so ta teden sporočili v madžarskem glavnem mestu. Pristojni se bodo sedaj pogovorili s ponudniki, to pa bo zamaknilo gradnjo predvidoma v letošnjo jesen.
Brain Holidays

Brain Holidays

Radio Študent, 1. april 2017 ― Današnji intervju je posvečen prvemu, resnemu, avtorskemu roots reggae bendu Brain Holidays, ki prihajajo iz Hrvaške in aktivno delujejo že od leta 2000. Za sabo imajo tri studijske albume in pred enim tednom so izdali nov album z naslovom System Error. Band bo za to priložnost tudi danes nastopil v Gala Hali, kjer bo predstavil svoj novi in tudi starejši materjal. Poslušajmo kaj pravi frontmen banda Marko Gačina o sami skupini, novi plošči in kakšen je recept za obstoj takega banda, ki deljue in kreira sceno že toliko časa.   https://www.facebook.com/holidays.brain/ https://www.youtube.com/user/brainholidays    
Pasti kanona in egotrip

Pasti kanona in egotrip

Večer, 1. april 2017 ― Zakaj si vse nacionalne dramske hiše tako želijo vsaj ene velike klasike vsako sezono? In bi se nam morala šibiti kolena od veličine kanona in večne aktualnosti partiture, ki je pri Shakespearju praktično samoumevna. V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju so se ambiciozno in spektakularno lotili razvpite, najbolj tragične ljubezenske zgodbe vseh časov. Kar dve leti so se baje pripravljali na uprizoritev. No, ta podatek v tukajšnji teatrski vsakdanji pragmi, hitrosti menjavanja repertoarja vznemirja in seveda vzbuja pretirana pričakovanja. Pa tudi že vnaprej ohromi recepcijo. Morda pa so čakali na prava, sveža mlada protagonista? Romea nima vsaka generacija, tudi Julij ni toliko, kot se zdi. Najti pravi par v ansamblu, je morda celo eden ključev te uprizoritve. A problemov današnjega uprizarjanja že tisočkrat videnega v vseh žanrih, formah in časih je več. Če bi bil Zupančičev Shakespeare bolj "ideološko" sproščen in neobremenjen z aktualno begunsko in vojno problematiko, bi najbrž bolj zaživel v svoji mladostno prvinski podobi in bi deloval sugestivneje. Tako pa smo priča izvotlenosti spektakelske bleščave. V čem je torej danes subverzivni naboj tragedije, se je prespraševal režiser in dramaturg Matjaž Zupančič. Ne v spremnem besediIu predstave, zlasti pa na odru ne najdemo adekvatnega, zadovoljivega odgovora. Da mora v življenju vsak sodobnik "vsaj enkrat preigrati bardove note", je precej egotripsko izhodišče. Dramatik, pisatelj, režiser in profesor na ljubljanski akademiji, kar vse Zupančič je, seveda samodejno vzbuja velika, večja pričakovanja. In je morda tudi ocena zato strožja. Izplen zadnjega celjskega Shakespearja je kljub velikopoteznemu pristopu ali pa prav zaradi njega skromen. Na bleščeče bakreni, bogati sceni Alena Ožbolta se usodni razkol med družinama Capuletov in Montegov odvije pred nami v nekakšni šov maniri. Sicer s kvalitetno avtorsko glasbo Alda Kumra, ki je ključna in edina inovativna, provokativna plast predstave, ter z enako živo o
še novic