13. brat, 27. maj 2018 ― Mirt Komel počne preveč stvari, da bi jih lahko vse našteli. Človek, ki je stalno v pogonu, pa naj gre za pisanje, predavanje, organiziranje, politično udejstvovanje. Spoznala sva se v času rojevanja Mostovne, takoj po odprtju le-te je skupaj z vrstniki ustanovil Čitalnico Babel, kjer se je oblikovala posebna intelektualna skupnost. Poklicna pot ga je obdržala na matični fakulteti FDV, čeprav je doktorat opravil tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Predava filozofijo ter Moderno književnost in družbene ideologije. Napisal je že vrsto knjig, tako teoretskih o nasilju, dotiku, kot o kulturnih fenomenih kot je Twin Peaks ter drame, romane ter potopisne dnevnike. Tik pred izidom je prva kriminalka Medsočje. Je tudi politično aktiven, bil je ustanovni član Iniciative za demokratični socializem. Sedaj pa deluje v okviru lokalnega odbora Levice na Goriškem. V prvi vrsti je pa predvsem zelo plodovit mislec. Kot je lucidno pokomentiral predvolilni sloganl na twitterju: Sploh ne gre za to, da mislimo resno, pač pa da resno mislimo. Začniva s tvojim zadnjim podvigom, romanom Medsočje. Že ime romana pove, da se zgodba dogaja v tvojih rodnih krajih. Ali takšna realistična pokrajina najbolj ustreza kriminalnemu žanru? Za razliko od Pianistovega dotika, ki se odvija v New Yorku, kamor sem redno potoval tudi za potrebe pisanja romana, je bilo z Medsočjem veliko lažje: zapeljal sem se po Soški dolini in vstopil skozi vrata v svojstven svet Posočja, iz katerega sem potem zgradil svoj lasten kraj, od arhitekture do prebivalcev, ki ni toliko realističen kolikor surealistična alegorija realnosti tukajšnjih krajev. Pa vendarle se v Medsočju pojavljajo tudi resnični problemi tega prostora, npr. onesnaževanje v Salonitu Anhovo. Ali so le dodatek, okras zgodbi, ali si hotel tudi preko romana opozoriti nanje? Medsočje je kot kraj s svojimi prebivalci seveda sestavljen iz zidakov, ki sem jih vzel iz realnosti, tako da sem noter vključil tudi najbolj pereča družbeno-politična vprašanja, k

Kamra.si, 27. maj 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. maja 1926 je v Tomaju umrl Srečko Kosovel, slovenski pesnik, kritik in publicist. Rodil se je 18. marca 1904 v Sežani.  Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Pliskovico na Dolenjem Krasu, vendar tam niso ostali dolgo. Leta 1908 so se naselili v Tomaju, kjer so živeli v šoli. V Tomaju je obiskoval osnovno šolo. Kosovel je prvič objavil svoj spis kot 11-leten otrok v otroškem listu Zvonček, v katerem opisuje Trst. V to mesto je kot otrok veliko hodil in je imelo v njegovem srcu poseben prostor. Pri Kosovelih je bilo zanimanje za umetnost splošno. Hodili so v Trst v gledališče in na koncerte ali k prijateljem in znancem, ki so bili podobnega duha, in ti so bili večkrat gostje pri njih v Tomaju. Po opravljeni osnovni šoli se je leta 1916 vpisal na realko v Ljubljani, na kateri je bil učni jezik nemški. Začel je sodelovati v srednješolskem literarnem krožku in v dijaških glasilih, izdajati je začel tudi tiskan dijaški list Lepa Vida in zbral v njem vrsto mladih, vendar ga je moral zaradi neplačanih dolgov ustaviti. Leta 1920 je tam srečal Ludvika Mrzela. Istega leta se je odzval na fašistično politiko Italije, ki je požgala Narodni dom v Trstu. Ko je leta 1922 maturiral, se je odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Sodeloval je pri avantgardistični reviji Trije labodi, ki je začela izhajati leta 1921 v Novem mestu. Organiziral je literarno-dramatični krožek, predavanja in literarne večere v Ljubljani in pred delavci v Zagorju. Leta 1925 je s svojimi vrstniki prevzel urejevanje revije Mladina. Pripravljal je tudi zbirko Zlati čoln, ki pa ni izšla.