17. november - mednarodni dan študentov

Kamra.si, 17. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. november - mednarodni dan študentov  Ta dan je za mednarodni dan študentov razglasil mednarodni študentski svet v Londonu leta 1941 – v spomin na nacistično okupacijo prostorov praške univerze in na deportacijo več kot 1200 študentov v koncentracijska taborišča v letu 1939. Zdaj je ta dan simbol študentov in njihovih prizadevanj za demokratično družbo, za spoštovanje človekovih pravic in za boljšo prihodnost mladih. Vir: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7746 Priporočamo tudi: - https://sl.wikipedia.org/wiki/Svetovni_dan_%C5%A1tudentov - https://krog.sta.si/2574860/po-svetu-zaznamujemo-mednarodni-dan-studentov

17. novembra 1958 je umrl na Bokalcah pri Ljubljani umrl Ivo Šorli, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec

Kamra.si, 17. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. novembra 1958 je umrl na Bokalcah pri Ljubljani umrl Ivo Šorli, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec. Rodil se je 19. aprila 1877 v Podmelcu na Tolminskem Rodil se je sedmi od osmih otrok na kmetiji Podrobnik v Podmelcu v Baški grapi na Tolminskem kmetu Antonu Šorliju in Jožefi Kavčič iz Ljubinja. Oče je hodil za zaslužkom v bosanske gozdove in nazadnje se je vrnil domov tako bolan, da je umrl naslednji dan. Tedaj je bil Ivo (uradno Ivan Nepomuk) star komaj dve leti in pol. Ivo je osnovno šolo obiskoval v domačem Podmelcu pri narodnjaku učitelju Ivanu Krajniku. Brat Ivan ga je izučil za ključavničarja, a ga je teta Nanca poslala na šolanje v Gorico. Najprej je moral končati 4. razred OŠ, potem pa je tam obiskoval gimnazijo v letih 1890-98. Na tej šoli je zelo cenil profesorja Andreja Kraglja, rojaka iz Modrejc, ki je prvi v Šorljiju prepoznal talent za pisatelja. Po maturi ni sledil tetini želji, da bi študiral bogoslovje, ampak je raje sprejel ponujeno delo lektorja na gradu Kollhof v avstrijskem Velikovcu pri bivšemu ministru Feliksu baronu Pinu ter tam zdržal dve leti. Tu je spoznaval narodnostne napetosti med Slovenci in Avstrijci ter se seznanil s Ksaverjem Meškom in Rudolfom Maistrom. Marca 1900 mu je umrla mati. Ker mu je zapustila nekaj denarja, se je prepustil samo študiju. Najprej je naredil dva državna izpita. Februarja 1902 je odšel v Gradec, kjer je s presledki študiral in junija 1904 promoviral za doktorja prava. Tam se je družil z več znanimi Slovenci, med drugim tudi z Otonom Zupančičem. Tedaj je končal eno svojih najboljših del, roman »Človek in pol«. 

17. novembra 1880 se je v Senožečah rodil Rudolf Cvetko, slovenski častnik in sabljač

Kamra.si, 17. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. novembra 1880 se je v Senožečah rodil Rudolf Cvetko,  slovenski častnik in sabljač. Umrl je 15. decembra 1977 v Ljubljani. Rudolf Cvetko je prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, ko je na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 kot član avstrijske sabljaške reprezentance osvojil srebro v ekipnem tekmovanju s sabljo. Cvetko se je rodil v družini orožnika Janeza Cvetka v Senožečah, vendar se je družina kmalu preselila v Ljubljano, kjer je končal osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Leta 1896 je začel obiskovati štiriletno kadetnico v Trstu. Po zaključku šolanja je bil dodeljen 16. ogrsko (hrvaškemu) pešpolku, ki je bil nastanjen v Zagrebu in Bjelovaru. V polku je služil od leta 1900 do leta 1913, ko je kot nadporočnik zaradi poroke izstopil iz vojske. Med vojaško službo se je od leta 1904 večkrat udeležil sabljaških tečajev v telovadni in sabljaški šoli avstro-ogrske vojske v Dunajskem Novem mestu. Od leta 1905 je bil tam nekajkrat tudi inštruktor za sabljo, v letih 1908-1912 pa je bil glavni učitelj na sabljaških tečajih. Po izstopu iz oboroženih sil se je zaposlil kot telovadni učitelj na državni gimnaziji v Gorici. Ob začetku prve svetovne vojne je bil reaktiviran in povišan v stotnika. Služil je v 16. pešpolku in bil leta 1916 odlikovan z bronasto medaljo za zasluge.

17. novembra 1889 se je v Kamniku rodil Fran Albreht, slovenski pesnik, književnik, partizan, taboriščnik in prvoborec

Kamra.si, 17. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. novembra 1889 se je v Kamniku rodil Fran Albreht, tudi Franc Albreht, slovenski pesnik, književnik, partizan, taboriščnik in prvoborec. Umrl je 11. februarja 1963 v Ljubljani.Študij je zaključil v Ljubljani in bil zaposlen v upravnih službah. Med drugo svetovno vojno je bil kot udeleženec narodnoosvobodilnega boja (NOB) zaprt v italijanskem zaporu in nemškem taborišču Dachau. Po osvoboditvi je bil prvi ljubljanski župan vse do upokojitve leta 1948. Od leta 1908 dalje je objavljal pesmi, črtice in recenzije v Ljubljanskem zvonu, najprej pod psevdonimom "Rusmir". Leta 1919 se je poročil z znano slovensko pesnico in pisateljico Vero Albreht.

17. novembra 1985 je v Sežani umrl Avgust Černigoj, slovenski slikar in grafik

Kamra.si, 17. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. novembra 1985 je v Sežani umrl Avgust Černigoj, slovenski slikar in grafik. Rodil se je 24. avgusta 1898 v Trstu.  Obiskoval je osnovno šolo in meščansko šolo v Trstu (1904-1912), nato pa umetnostno obrtno šolo, oddelek za dekorativno slikarstvo (1912-1916). Po izbruhu I. svetovne vojne je bil vpoklican k vojakom. Po vrnitvi v Trst se je začel ukvarjati s slikarstvom in kiparstvom. Od oktobra 1920 do konca septembra 1922 je bil profesor risanja na postojnski gimnaziji. V Bologni je opravil izpit za poučevanje risanja na gimnazijah (1922). Kot ilustrator je sodeloval v tržaški reviji Novi rod. Jeseni 1922 je odšel v München, kjer je najprej obiskoval predavanja na akademiji, potem na umetnostno-obrtni šoli. Tam je spoznal Karmelo Kosovel, sestro Srečka Kosovela. Spomladi 1923 odhaja v Weimar na umetnostno obrtno visoko šolo, Staatliches Bauhaus.
Razkuženi kirurški noži

Razkuženi kirurški noži

Vrabec Anarhist, 17. november 2018 ― Stalno premetavanje in pregrevanje nas privede do močne čustvene vznesenosti, ki pa doseže vrh že sredi zbirke. Zaradi pobrane energije se zato do konca s težavo prebijamo. The post Razkuženi kirurški noži appeared first on Vrabec Anarhist.

Connie Palmen: Ti si rekel

Koridor, 17. november 2018 ― Romantizirana biografija Ti si rekel opisuje zakon med pisateljico in pesnico Sylvijo Plath in pesnikom Tedom Hughsom, kot ga do sedaj še nismo poznali. O njem smo namreč veliko izvedeli prek Silvijinih del in raznih biografij drugih avtorjev, nizozemska avtorica Connie Palmen pa njun zakon predstavlja skozi Tedove oči, ki v pripovedi dobi svoj glas, […] The post Connie Palmen: Ti si rekel appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Je boljša knjiga ali film?

Je boljša knjiga ali film?

Deseta umetnost, 17. november 2018 ― Medtem ko pogosto razpravljamo, ali je boljša knjiga­ ali po njej posnet film, in se seveda skoraj vedno odločimo za knjigo, je danes, ko se knjige­ vse manj berejo, v ospredju vprašanje: ali zaradi filma prodajo kaj več knjig, po katerih posnamejo filme? Ta poslovna formula se je v nekaterih primerih odlično obnesla. Harry Potter, Somrak, Igre lakote so bile […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Solo: A Star Wars Story (2018)  Frank (2014)  Inside Llewyn Davis (2013)  [Pozor, hud prizor] – Bad Neighbours (2014)  Dark Skies (2013) Copyright © Deseta umetnost [Je boljša knjiga ali film?], All Right Reserved. 2018.

1796 – Umre Katarina Velika

Zgodovina na dlani, 17. november 2018 17. novembra leta 1796 je v Carskem selu pri Sankt Peterburgu umrla ruska cesarica Katarina II. Aleksejevna, bolj znana kot Katarina Velika. Stara je bila 67 let. Pokopana je v katedrali Petra in Pavla v St. Peterburgu. Na prestolu jo je nasledil njen sin Pavel, ki pa je državi vladal… Preberi The post 1796 – Umre Katarina Velika appeared first on Zgodovina na dlani.

GALERIJA FOTOGRAFIJA NA 34. SLOVENSKEM KNJIŽNEM SEJMU

Galerija Fotografija, 17. november 2018 ― Tudi letos vas vabimo, da se nam pridružite na 34. Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bo v Cankarjevem domu odvil med 20. in 25. 11. 2018. Vsi dogodki (kjer ni označeno drugače) bodo potekali na razstavišču Galerije Fotografije, na prostoru Fotocone. Od 19.11. do 22.11. bo galerija in knjigarna na Levstikovem trgu 7 odprta od […] The post GALERIJA FOTOGRAFIJA NA 34. SLOVENSKEM KNJIŽNEM SEJMU appeared first on Galerija Fotografija.
Donacije galerijam nalagajo tudi veliko odgovornost

Donacije galerijam nalagajo tudi veliko odgovornost

Misli, 17. november 2018 ― Donacije v galerijah, ki so STA posredovala podatke, predstavljajo okoli polovico fundusa. Bogatijo zbirke, a je, kot opozarja umetnostna zgodovinarka Beti Žerovc, potrebna izdelana politika sprejemanja donacij in sprejemi se morajo dogajati le na podlagi strokovnih odločitev. Kustos Tevž Logar opozarja na problematiko plačila za umetnikovo delo.
Silence (2016)

Silence (2016)

Deseta umetnost, 17. november 2018 ― Gre za epsko in obenem intimno zgodovinsko dramo, postavljeno v 17. stoletje, ki pripoveduje zgodbo o dveh jezuitskih duhovnikih, ki potujeta po Japonski, da bi našla svojega dolgo pogrešanega mentorja in obenem širila krščansko vero med okoliške prebivalce, četudi japonska družba ni naklonjena naukom Svetega pisma in mnoge spreobrnjene katolike kaznuje s smrtjo. Scorsese p […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  1 (One) on this item You might be interested in this:    Večerna šola  Force Majeure (2014)  Filmsko poletje 2013 (2. del)  Jamski človek  Jurski svet: Padlo kraljestvo Copyright © Deseta umetnost [Silence (2016)], All Right Reserved. 2018.
The Hurt Locker (2008

The Hurt Locker (2008

Deseta umetnost, 17. november 2018 ― Zgodba, postavljena v čas iraške vojne, v ospredje postavlja trojico vojakov, ki sestavljajo bombni oddelek oziroma enoto za razoroževanje bomb in drugih eksplozivnih teles. Film se v podobni maniri kot Nolanov Dunkirk osredotoča na serijo dogodkov, ki se odvijejo v roku slabega meseca in pol, preden pride zamenjava za enoto in se njeni člani lahko vrnejo domov, […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    The Purge (2013)  Dans la maison (2012)  Alien: Covenant (2017)  +1 (2013)  King Arthur: Legend of the Sword (2017) Copyright © Deseta umetnost [The Hurt Locker (2008], All Right Reserved. 2018.
1984 Logatec – Kretniška postavljalnica

1984 Logatec – Kretniška postavljalnica

Stare slike (Cerknica), 17. november 2018 ― Štemverk, kot smo po domače oziroma ponemčeno rekli kretniški postavljalnici, je stal v Logatcu, dokler ga zaradi modernizacije niso podrli. Sliko hrani Železniški muzej v Ljubljani, podaril jo je gospod Franc Golob, ki jo je tudi napravil. Hišica, tipična kretniška postavljalnica Južne železnice, je prav lepa, še trto so si posadili. Vse za lepše okolje in […]
C2 na festivalu Umetnosti in robotike v Trstu | C2 at the Festival of Arte e Robotica in Trieste

C2 na festivalu Umetnosti in robotike v Trstu | C2 at the Festival of Arte e Robotica in Trieste

Cirkulacija 2, 17. november 2018 ― 17.  do 28. november 2018 / otvoritev v soboto 17. novembra ob 18.00, člani Cirkulacije 2 gostujemo na festivalu Umetnosti in robotike (Festival of Art and Robotics) v starem pristanišču v Trstu (Centrale Hydro – Dinamica of the Old port of Trieste). Maria Campitelli in Grupposettantotto nekaj zadnjih let v Trstu pripravljajo razstave sodobnejših oblik umetnosti – predvsem bio-tehnološke. V preteklih letih je na teh predstavitvah sodelovala tudi Cirkulacija 2 in njeni posamezniki. https://www.fac...
NEXT of SKIN: ŽIVA BOŽIČNIK REBEC, ANDREJ ŠKUFCA, NEON & KLADNIK

NEXT of SKIN: ŽIVA BOŽIČNIK REBEC, ANDREJ ŠKUFCA, NEON & KLADNIK

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 17. november 2018 ― Izhodišče projekta Next of Skin so sodobne razmere: če pozicija izvzetosti ni možna, koncepti in oblike lahko vznikajo le sredi globalnih tokov kapitala in tehnologije. Razstavni projekt Next of Skin predstavlja dela Žive Božičnik Rebec, Andreja Škufce in tandema Kladnik&Neon, katerih prakse balansirajo na preseku korporativne in digitalne estetike, produktnega oblikovanja ter wellness industrije. Afirmirajo jezik in estetiko kapitalističnega dizajna, a brez cinične distance. Razstava ne išče izstopa iz procesov abstrakcije, alienacije, artificielnosti, simulacije itn. ampak jih vpreže kot to, kar zamaje same temelje razstavnega formata, orientiranega na človeškega gledalca. »V vsakem primeru: čudežna so pota apropriacije oziroma nekakšne sodomije, kot bi jo poimenoval Deleuze. In blagor tistim, ki še zmorejo ločevati med détournementom in rekuperacijo. Če je revizionizem podkategorija apropriiranja, je to morda pojem, okoli katerega se vrti razstava Next of Skin. Revizionizem tistega, kar šele prihaja.« Marko Bauer: Next of Skin
Zadnja plat: Maus Arta Spiegelmana (poročilo z dogodka)

Zadnja plat: Maus Arta Spiegelmana (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 17. november 2018 ― V četrtek, 15. novembra, je v Trubarjevi hiši literature potekalo novo predavanje iz cikla Zadnja plat, v katerem Pia Nikolič predstavlja kvalitetne in pomembne stripovske klasike, ki si jih je mogoče izposoditi v Mestni knjižnici Ljubljana. Tokrat je bilo govora o kultnem Mausu Arta Spiegelmana. Starša Arta Spiegelmana sta bila poljska Juda Władysław in Andzia Spiegelman, v Ameriko pa je družina emigrirala, ko je imel šele tri leta, leta 1951. Bil je nekakšen čudežni otrok, saj je že pri petnajstih letih delal kot ilustrator za časopis. V začetku sedemdesetih let je izdal desetstranski strip Mister Infinity, takrat je bila ameriška underground scena zelo plodna in objavljalo se je ogromno stripov. Arta je močno zaznamoval mamin samomor leta 1968, zato je tri leta kasneje ustvaril strip Prisoner on the Hell Planet, v katerem se poskuša soočiti z njeno smrtjo. Njegov oče ni nikoli bral stripov, ker pa je na začetku Prisonerja videl ženino fotografijo iz otroštva, mu je dal priložnost in ravno zaradi tega se je odločil, da mu pove svojo celotno zgodbo, ki jo je Art uporabil za Mausa. Leta 1972 tako že najdemo t. i. »protoMausa«, gre za tristranski strip, v katerem nastopajo miši v koncentracijskem taborišču. Ker je bil to v Ameriki čas boja za pravice temnopoltih, jih je najprej hotel prikazati kot miši, ki bi jih lovile KKK mačke, a si je premislil in uporabil zgodbo, ki mu jo je ves čas pripovedoval oče. V nekem intervjuju je dejal, da je s tem »našel svoj glas«, je pa potem trajalo še štirinajst let, da je Maus, kakršnega poznamo danes, v celoti izšel. Ne glede na težke življenjske preizkušnje Art ni izgubil smisla za humor, izdal je parodični strip Ace Hole, v katerem spremljamo pritlikavega detektiva. Med tem je spoznal tudi svojo ženo, skupaj sta tiskala precej neuspešen strip Breakdowns, dokler nista začela urejati legendarne underground revije Raw (1980–1991), v katerem so objavljali tako uveljavljeni stripovski avtorji kot tudi neuveljavljeni avantgardni avt
še novic