SKUPINSKA RAZSTAVA: ŽIVI OBJEKT

SKUPINSKA RAZSTAVA: ŽIVI OBJEKT

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 22. oktober 2020 ― V sklopu razstave se predstavljajo Špela Petrič, Maja Smrekar, Saša Spačal, Robertina Šebjanič in Polona Tratnik. Sodobne tehnologije vdirajo v vse pore našega življenja, družbe in kulture, tako da se nam ob posledicah pospešenega in naraščajočega (bio)tehnološkega manipuliranja ne postavlja samo vprašanje, kaj je človek, temveč tudi, kakšna je narava našega razmerja z živalmi, rastlinami in drugimi entitetami živega. Človek namreč pogosto ne zaznava raznovrstnih oblik življenja, ki ga obkrožajo, če so v drugem merilu kakor on sam. Nekatere vrste mikroorganizmov so celo pomemben sestavni del našega telesa, kot so na primer bakterije in glive, ki živijo na naši koži in v nas. S prehajanjem iz telesa v zunanje okolje in nasprotno izpodjedajo predstavo o človeku kot enovitem subjektu. Številni izmed razstavljenih projektov so bili izvedeni v laboratorijih kot plod interdisciplinarnega sodelovanja s strokovnjaki s področij naravoslovnih in humanističnih znanosti, vsi pa so plod dolgotrajnih procesov in raziskav. Ponujajo vpogled v odnos med človekom, živaljo in rastlino v luči heterogenosti, hibridnosti, skupnega ustvarjanja, interkognicije in vzporedne evolucije, znotraj katerih pojma subjekt in objekt postaneta pretočna, saj je tudi človek na primer reduciran na celico/telo/objekt in kot takšen material za obdelavo. Z naglaševanjem povezanosti našega telesa z okoljem, razstava Živi objekt razkriva našo vez z nečloveškimi akterji in omogoča zavedanje, da je nujna skrb za naravo in v njej živeče sisteme ne zgolj kot vir, ki ga lahko izkoriščamo, temveč kot živo tkivo, ki je nujno za naše preživetje. Na razstavi vizualnih, zvočnih in interaktivnih instalacij sodelujejo uveljavljene umetnice, ki že desetletja delujejo na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije, v polju obsežnega in mnogokrat problematičnega termina »bioumetnost«. Ustvarjajo projekte, ki so bili predstavljeni na najpomembnejših mednarodnih razstavah in platformah sodobne umetnosti, v njih pa s povezo
Moj mož

Moj mož

Koridor, 22. oktober 2020 ― Moj mož, kakor smo lahko slišali v enem od napovednikov uprizoritve, oder ljubljanske drame preplavlja z ženskami. The post Moj mož appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Let a thousand mafias bloom

Let a thousand mafias bloom

Smetnjak, 22. oktober 2020 ― Zaplet okoli Metelkove 6 izpade, kot da se bodo nekatere entitete – Laibach, Irwin, ostali NSK derivati – dobesedno znašle na cesti. It’s a laughable proposition. Bodite brez skrbi: Tito bo še naprej na Brionih. Seveda ni nobenega dvoma, da … Continue reading →

Akademija 2020: Digitalizirajmo gradiva kulturne dediščine Novega mesta

Kamra.si, 22. oktober 2020 ― V Sloveniji spoznavamo naraščajoče potrebe po povezovanju naslednjih tem: aktivno staranje, ohranjanje in razvoj kulturne dediščine, izkoriščanje interneta, trajnostni razvoj turizma, medgeneracijsko sodelovanje. Te teme so sestavni del programa Akademije 2020: Digitalizirajmo gradiva kulturne dediščine Novega mesta. V čezmejnem okolju lahko izmenjujemo ideje in akcije. E-sodelovanje lahko prispeva k povečanju učinkovitosti in uspešnosti naših prizadevanj. Doslej so bile izvedene tri Akademije: 08.09.2017 Od gimnazije Marije Terezije leta 1746 do Akademske pobude leta 2017. 25.05.2018 Akademija Novo mesto ob evropskem letu kulturne dediščine. 22.05.2019 Akademija 2019 – E-promocija kulturne dediščine v porečju Krke in Kolpe / Kupe. Akademija 2020 je bila izvedena brez osebnega stika udeležencev zaradi omejitev, ki so posledica virusa Covid-19. Na spletni strani Akademije so objavljeni pisni prispevki udeležencev v programu. Prispevek je objavljen ob imenu avtorja kot priponka.
Ko je petje veliko več kot sama tekma

Ko je petje veliko več kot sama tekma

Štajerski tednik, 22. oktober 2020 ― Odkar poteka projekt družbe Radio-Tednik Ptuj Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, katerega idejni oče je direktor družbe Drago Slameršak, se je močno povečalo tudi zanimanje za glasbeno oz. vokalno izobraževanje. Iz leta v leto se povečuje število mladih, ki se želijo pevsko izpolniti in kar najbolj zablesteti na tem odru. Skupaj z njimi pa se vseh njihovih uspehov, napredovanja v polfinale in finale ter na koncu na zmagovalni oder izjemno veselijo tudi mentorice Vokalne šole Arsana: Ana Delin, Teja Letonja Hajšek, Natalija Tumpej in Špela Brumen.
Ježkovo nagrado letos prejme glasbenik Vlado Kreslin

Ježkovo nagrado letos prejme glasbenik Vlado Kreslin

Misli, 22. oktober 2020 ― RTV Slovenija bo v nedeljo podelila Ježkovo nagrado, ki jo za letošnje leto prejme glasbenik, pesnik, skladatelj in kantavtor Vlado Kreslin. Podelili mu jo bodo v oddaji Vikend paket v neposrednem prenosu ob 17.20 na TV SLO 1. Po oceni žirije Kreslin v slovenski kulturni prostor prinaša duh svobode, solidarnosti, tolerantnosti in radosti življenja.

Samostojni kulturni ustvarjalci v soočenju s koronavirusom

Misli, 22. oktober 2020 ― Čas koronavirusa samostojne kulturne ustvarjalce postavlja pred številne izzive, soočajo se z odpovedmi projektov in posledično s finančnimi težavami. Večino skrbi tudi negotova prihodnost, saj nihče ne ve, kdaj bodo lahko spet s polno paro ustvarjali. Kljub temu jih nekaj omenja tudi srečna naključja, ko so kljub epidemiji lahko delali.

Odpoved predstav in koncertov v času trajanju epidemije

SNG Maribor, 22. oktober 2020 ― V času trajanju epidemije koronavirusa Slovensko narodno gledališče Maribor – Drama, Opera, Balet, Festival Borštnikovo srečanje – skladno z ukrepi Vlade RS za zajezitev drugega vala epidemije odpoveduje oziroma prestavlja vse predstave in koncerte. Odpadle prireditve bodo na spored uvrščene takoj, ko bo to spet mogoče.

Ministrsko obglavljanje kulture in aktivizma

Vrabec Anarhist, 22. oktober 2020 ― V tej državi ni več mogoče biti dovolj paranoičen. Vse najslabše, kar si lahko predstavljamo, se je tako rekoč že zgodilo včeraj. Toda mi nismo od včeraj in vladni antikulturni drži sporočamo, da nas ne bodo zradirali. The post Ministrsko obglavljanje kulture in aktivizma appeared first on Vrabec Anarhist.

Studio Anna Heringer: Anandaloy

OUTSIDER, 22. oktober 2020 ― V letošnjem letu zaključeni projekt Anandaloy v Bangladešu, ki je zgrajen iz zemlje, je prejemnik prestižne nagrade Obel Award za leto 2020 v višini 100.000,00 €. Anandaloy v bengalskem dialektu pomeni prostor globokega veselja. Arhitektka Anna Heringer objekt opiše kot ‘plešočo hišo’: namesto, da bi sledile preprostemu pravokotnemu tlorisu, njene stene plešejo, okoli stavbe pa… The post Studio Anna Heringer: Anandaloy appeared first on OUTSIDER.

Motovila odšteva CED Slovenija

CED, 22. oktober 2020 ― Tako kot Ustvarjalna Evropa tudi CED Slovenija z decembrom 2020 zaključuje svoj sedemletni cikel delovanja. Upamo, da bomo tudi od leta 2021 dalje sektorju lahko omogočali brezplačno strokovno podporo pri črpanju sredstev EU, možnost dostopa do relevantnih strokovnjakov, mednarodnih partnerjev in koproducentov ter drugih priložnosti za mednarodno (so)delovanje. In ostali zanesljiv smerokaz na poti po labirintih politik in finančnih mehanizmov EU za kulturo in film!
»V resnici ni nobenega ‘v resnici’.«

»V resnici ni nobenega ‘v resnici’.«

Literatura v živo, 22. oktober 2020 ― Posrečeno naključje ali pa tudi ne, da avtor, ki ga mnogi že uvrščajo med klasike, v svoji prozi opisuje na videz urejeni kaos sodobnega sveta, ki ga do temeljev zamaje že sama misel na novo realnost. Ta sicer nikjer ni jasno opredeljena, a zagotovo vključuje dvom v vsakršno zveličavno resnico.
V MAO razstava mednarodno priznane oblikovalke Nike Zupanc

V MAO razstava mednarodno priznane oblikovalke Nike Zupanc

Misli, 22. oktober 2020 ― V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) bo od danes na ogled razstava slovenske oblikovalke Nike Zupanc z naslovom Stoli. Na postavitvi v produkciji Centra za kreativnost bo predstavljen opus mednarodno uveljavljene slovenske oblikovalke, ki je svojo prepoznavnost zgradila z oblikovanjem za številne svetovno znane blagovne znamke.

22. oktobra 1906 se je na Globokem pri Rimskih Toplicah rodil Drago Ulaga, slovenski športni pedagog in publicist

Kamra.si, 22. oktober 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. oktobra 1906 se je na Globokem pri Rimskih Toplicah rodil Drago Ulaga, slovenski športni pedagog in publicist. Umrl je 9. oktobra 2000 v Ljubljani.  Nižjo gimnazijo je obiskoval v Celju (1918-1922), nato učiteljišče v Mariboru (1922-1926) ter Visoko šolo za telesno vzgojo (Hochschule für Leibesübungen) v Berlinu (1926-1930), jer je 1930 tudi diplomiral in postal prvi Slovenec z visokošolsko izobrazo na področju športa. Služboval je kot plavalni in atletski trener športnega kluba Ilirija v Ljubljani (1930-1934), bil pripravnik na klasični gimnaziji v Splitu (1934-1936), strokovni sodelavec v Ministrstvu za ljudsko telesno vzgojo v Beogradu (1936-1941). V času Cvetkovićeve vlade je bil načelnik kabineta ministra za telesno vzgojo naroda Đure Čejovića.[1] Občasno je poučeval na srednjih šolah v Ljubljani (1941-1945), postal profesor na kadrovski šoli Zavoda za fizkulturo v Ljubljani (1946), ki se je razvila iz srednje šole za telesno vzgojo v višjo in v Visoko šolo za telesno kulturo ter Fakulteto za šport na kateri je bil Ulaga od 1960 dalje redni profesor. V letih 1966−1968 je bil njen direktor, 1968–70 pa predsednik njenega sveta. Bil je član: Smučarske zveze Slovenije (1946–1968 njenega izvršnega odbora), od 1947 dalje Zveze pedagogov telesne kulture (1971–1973 njen predsednik), Jugoslovanske komisije za terminologijo telesne kulture v Beogradu (1968-1972); od 1960 je sodeloval pri terminološki komisiji Inštituta za slovenski jezik pri SAZU; in bil sekretar delovne skupine za šport in prosti čas v okviru organizacije ICSPE (Internat. Council of Sports and Physical Education). Ulaga se je že na učiteljišču intenzivno ukvarjal s telovadbo, zlasti z vajami na orodju in se v vrsti telovadnega društva Orel udeležil raznih tekmovanj, mdr. tudi mednarodnega tekmovanja v Kölnu (1927; zasedel 5. mesto) in v Pragi (1929; 2. mesto). S področja telesne kulture je napisal več knjig: Talna telovadba (1929); Gimnastika (1930); Knjiga o
1967 Novigrad – Letovanje

1967 Novigrad – Letovanje

Stare slike (Cerknica), 22. oktober 2020 ― Podjetje Brest je nekoč organiziralo letne dopuste na morju. Običajno je bilo to na Hrvaškem, tja pa je šel kar cel avtobus ljudi. Po desetih dneh je pripeljal naslednjo pošiljko, odslužene dopustnike pa je odpeljal domov, vse prepolne počitniških vtisov. To je bilo treba dokumentirati, brez tisoče današnjih pikslov, da bi se čez leta spomnil […]
Odprti evropski muzeji brez obiskovalcev

Odprti evropski muzeji brez obiskovalcev

Misli, 22. oktober 2020 ― Pred pandemijo covida-19 se je po Rijksmuseumu sprehodilo približno 10.000 obiskovalcev na dan, sedaj pa jih muzej privabi le okoli 800, čeprav bi jih z upoštevanjem zdravstvenih ukrepov lahko sprejel trikrat več. Skoraj vsi trenutno odprti evropski muzeji se spopadajo z znižanim obiskom, nekateri pa posledično s primanjkljajem denarnih sredstev.

22. oktobra 1906 se je v Vižmarjih pri Ljubljani rodil Bogo(mir) Pregelj, slovenski publicist, bibliotekar in prevajalec

Kamra.si, 22. oktober 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. oktobra 1906 se je v Vižmarjih pri Ljubljani rodil Bogo(mir) Pregelj, slovenski publicist, bibliotekar in prevajalec. Umrl je 22. aprila 1970 v Ljubljani. Bil je prvi sin pisatelja Ivana Preglja. Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval v Kranju. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1928 diplomiral germanistiko, komparativno literaturo in komparativno gramatiko. Po specializaciji v Leipzigu in služenju vojaškega roka v Sarajevu se je zaposlil kot knjižničar, v Ljudski knjižnici Prosvetne zveze v Ljubljani. Njegova prva zaposlitev je bila v knjižnici, ki ji je do konca aktivnega udejstvovanja posvetil veliko pozornosti. Službena pot ga je potem vodila v Smederevo, in Bački Petrovac, septembra 1937 pa je bil premeščen na I. državno realno gimnazijo v Ljubljani, kjer je poučeval jezike do 1945. Med vojno je aktivno sodeloval v OF. Januarja 1945 je bil aretiran in zaprt, nato pa napoten v internacijo. Ker je bil prehod čez Jezersko že zaprt, se je vrnil v Ljubljano. Po vojni je delal najprej kot tajnik komisije za vojno škodo na kulturnih spomenikih. Leta 1946 se je posvetil problematiki tedanjih ljudskih in znanstvenih knjižnic in je nato vse življenje ostal povezan s knjižničarstvom. Od 1952 je honorarno poučeval nemško književnost na Višji pedagoški šoli v Ljubljani - kasneje Pedagoški akademiji. Leta 1959 se je tu zaposlil kot redni profesor za nemški jezik, nemško književnost, fonetiko in metodiko nemškega jezika. V slovenski kulturni prostor je posegel s prevajanjem iz nemščine in angleščine tako mladinskih del kot leposlovja za odrasle ter s publiciranjem v mladinskih in kulturniških revijah. Bil je sodelavec lista Gradimo in urednik njegove filmske in radijske rubrike. Sledi njegovega dela in aktivnega življenja pa najdemo še na mnogih področjih: Od leta 1956 do 1960 predsednik prvega Društva diabetikov, Generalni tajnik [[Der internationale Deutschlehrerverband (Mednarodno društvo učiteljev nemškega jezika), kjer
še novic