Ali nova prometna strategija prinaša Sloveniji trajnostno mobilnost?

Inštitut za politike prostora, 13. januar 2015 ― Slovenija sprejema novo Strategijo razvoja prometa v RS. Nastali dokument opisuje večkrat izpostavljene probleme na področju prometa v Sloveniji, ki pa so bili s strani nevladnih organizacij in drugih prometnih strokovnjakov identificirani že v času nastanka Resolucije o prometni politiki v 2006. Kaj prinaša nova Strategija? V predstavljenem predlogu še vedno pogrešamo konkretne, časovno opredeljene [...]

[SCENSKE UMETNOSTI: domače] PREGLED SCENSKE UMETNOSTI V LETU 2014

Koridor, 13. januar 2015 ― Uredništvo scenskih umetnosti se je ob anualnih pregledih znašlo v težavah, saj je za razliko od ostalih segmentov obravnavanih umetnosti le-ta neizogibno vezana na gledališke sezone od septembra do julija in nikakor na koledarsko štetje let. Kljub temu izpostavljamo festivalske nagrajence v letu 2014, skupaj z novostmi in norostmi gledališkega prostora ter častnima omembama dveh produkcij, ki jih pozdravljamo v prihodnje. Festivalski pregled - 44. teden slovenske drame je nagrado Slavka Gruma za najboljše novo nastalo domače dramsko besedilo prinesel Vinku Möderndorferju za besedilo Evropa, kot mlada dramatičarka je bila nagrajena Tjaša Mislej z besedilom Panj, Šeligovo nagrado za najboljšo tekmovalno predstavo festivala pa je prejel avtorski projekt 25.671. - Na Borštnikovem srečanju je že tretje leto zapored veliko nagrado za najboljšo uprizoritev prejela predstava Jerneja Lorencija – Šeligova Svatba, režijska nagrajenka pa je bila že drugo leto po vrsti Mateja Koležnik, podeljene so bile tri nagrade za igro: dve v predstavi Angel pozabe po istoimenskem romanu Maje Haderlap – Barbara Cerar za vlogo Nje in Janez Škof za vlogo Očeta ter za vlogo Lenke v Svatbi Rudija Šelige Nina Ivanišin. Nagrajenec Borštnikovega prstana je bil Vlado Novak. Ob koncu leta so bile podeljene še Severjeve nagrade za dosežke v slovenskem poklicnem gledališču. Prejemnika sta bila Vesna Slapar za vlogo Beppi v predstavi Pri Hlevarjevih v produkciji Prešernovega gledališča v Kranju ter Kristjan Guček iz Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Za igro v ljubiteljskem gledališču je nagrado prevzel Borut Verovšek (član igralske skupine pri Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah), študentska nagrada pa je bila dodeljena Mirandi Trnjanin za vlogo Agripine v Racinovem Britaniku. Novosti: - Med najvidnejšimi novostmi v gledališkem prostoru preteklega leta je potrebno omeniti razvoj SNG Dramo Ljubljana, ki je s prihodom novega direktorja, Igorja Samoborja, v svoje prostore uvedla progr

1000 ponedeljkov, 1000 Vrtiljakov

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 13. januar 2015 ― V torek, 13. 1. 2015, smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec na predstavitvi knjige 1000 ponedeljkov, 1000 Vrtiljakov gostili avtorja omenjene knjige, gospoda Toneta Vrabla. Pogovor z avtorjem je vodil gospod Domen Hren. Sogovornika sta predstavila ozadje in motiv za nastanek knjige, ki oriše velik del ponedeljkovih oddaj na Radiu Celje. Avtor je v njih predstavljal uveljavljene izvajalce narodno-zabavne glasbe, kakor tudi še neuveljavljene in do takrat neznane izvajalce. Mnogim so te predstavitve pomenile začetno izkušnjo in jih opogumile k celovitejšem pristopu. Prva oddaja Vrtiljak polk in valčkov je z gostom Alfijem ...
Ponarejeni evri

Ponarejeni evri

Radio Študent, 13. januar 2015 ― Osma V današanji ediciji organiziranemu kriminalu posvečenih BritOffov nadaljujemo v ponarejevalski maniri, s katero smo začeli pretekli teden. Spomnimo, pred sedmimi dnevi smo govorili o napovedani vložitvi obtožnice zoper 65 osumljencev, vključenih v ponarejanje vozniških dovoljenj, tokrat pa na vrsto prihaja ponarejen denar. Italija, kot še vedno eno najbolj aktivnih kriminalnih območij v Evropi, v kriminalnem svetu vedno bolj prosperira tudi v falsificiranju bankovcev. To je potrdila akcija tamkajšnje policije, ki je v bližini Neaplja pretekli teden po večletni preiskavi odkrila provizorično ilegalno tiskarno za ponarejanje denarja, ki so jo ponarejevalci začasno postavili v za ta namen predelanem skladišču lokalnega komunalnega podjetja. Italijanski organi pregona so v preiskavi aretirali 5 oseb: brata, ki naj bi vodila celotno dejavnost in skrbela za distribucijo nepravega denarja, in trojico, ki je upravljala s posebnimi tiskarskimi stroji. Skupina je v večini ponarejala bankovce v vrednosti 50 evrov. Ob policijski raciji se jih je v prostorih tiskarne nakopičilo več kot milijon. Ponarejevalci so falsificirane bankovce poskrili v prirejene dvodelne stene in pod tiskarniška tla, kjer so preiskovalci našli tudi pole posebnega papirja z vodnim žigom. Policija je ponarejeni denar zasegla in naivnim trgovcem tako seveda prihranila možnost, da bi se ta znašel v njihovih blagajnah. Distribucijska pot, po kateri sta brata, osumljena organizacije ilegalne dejavnosti, spravljala ponarejene bankovce v obtok, je še predmet preiskave. Tokratni zaseg ponarejenega denarja v višini več kot 50 milijonov evrov je eden največjih v Italiji. Pred štirimi meseci je italijanska policija na severu Neaplja sicer aretirala moškega s ponarejenimi bankovci v višini 17 milijonov evrov, pred tem pa je v roke policije prav tako v Neaplju padlo za 556.000 evrov ponarejenih evrskih kovancev. Dvotonski ponaredek, toliko bi namreč tehtali pravi kovanci za 2 evra, naj bi priše
Prazen nič

Prazen nič

Radio Študent, 13. januar 2015 ― Po sobotnem volilnem kongresu stranke Socialnih demokratov se je njeno formalno novo vodstvo, kot kaže, odločilo za zasuk v levo. Primat SD-ja na levem političnem polu je na zadnjih volitvah močno ogrozila Združena levica, zato je SD prisiljena preiti v samoohranitveni način delovanja. Kot je danes pojasnil njen predsednik, Dejan Židan, stranka, ki je del koalicije že vse od začetka zadnje privatizacijske sage, poziva k premisleku in dialogu glede privatizacije. V OFFsajdu smo secirali Židanovo izjavo za javnost, razbijali nekatere argumente z ustavnim pravnikom Igorjem Vuksanovičem in komentirali obrat SD z novinarjem Alijem Žerdinom.
BritOFF odpustkov

BritOFF odpustkov

Radio Študent, 13. januar 2015 ― 9.05 Hrvaško ustavno sodišče je razveljavilo obsodbo vojnega zločinca Branimirja Glavaša, ki je glede na dogovor med Bosno in Hercegovino in Hrvaško v mostarskem zaporu odslužil tri petine osemletne zaporne kazni za zločine proti srbskim civilistom v Osijeku med letoma 1991 in 1992. Ustavno sodišče je presodilo, da je vrhovno sodišče za obsodbo uporabilo napačne zakonske konvencije, sodišču pa še nalaga preučitev potencialnih kršitev človekovih pravic in svoboščin Glavašu. Od izpuščenih zločincev do političnih oporečnikov. Na Kubi so, na podlagi dogovora o otoplitvi odnosov med Združenimi državami Amerike in otoško državo, izpustili 53 političnih zapornikov, med njimi naj bi bili tudi tajni agenti. Predsednik Barack Obama je spisek izpuščenih v pregled predal Kongresu, uvid v spisek pa si želi tudi del kubanske diaspore, nejeveren, da gre za izpust pravih oseb. Kdo je zares na tem spisku, se sprašujejo. Izpolnjena obljuba Havane pa trasira pot nadaljnjim dogovorom med državama. 21-tega in 22-tega januarja bo tako Havano ponovno obiskala ameriška delegacija. Ustavno sodišče Malte je po pričkanjih med okoljevarstvenimi in lovskimi organizacijami le ugodilo zahtevi prvih in dovolilo izvedbo referenduma na temo spomladanskega lova na ptice selivke. Malto vsako pomlad izrabijo jate ptic selivk za počitek ob povratku v Evropo, za puške, ki z neba sklatijo do 15 tisoč ptic, pa poprime marsikateri lovec in turist na Malti. Javnost je na strani okoljevarstvenikov, lovci pa se zagovarjajo, češ, da več gorja kot metke na Malti, čaka ptice v Evropi zaradi pretirane rabe pesticidov in herbicidov.   10.05 Nizke cene surovin ta čas močno vplivajo na gospodarstva - padec rublja, deflacijo evra, za medicinsko osebje sporna surovina surovi sladkor pa prav tako ostaja na rekordno nizkih vrednostih, potem ko ga je svet že peto leto zapored pridelal več, kot ga konzumiramo.    Letošnja sezona bo navrgla slabih 500 tisoč ton presežkov, ki bodo svetovne rezerve sla
Nina Bulatovix: "Naše Jate kljuvajo in nervozno postopajo."

Nina Bulatovix: "Naše Jate kljuvajo in nervozno postopajo."

SPRP, 13. januar 2015 ― Nina Bulatovix. Foto: Saša Huzjak Nina Bulatovix. Nekateri ste že slišali zanjo, nekateri še ne. Gre za domačo pankoidno tvorbo, ki jo označuje aktivističen pogled. Skozi recitale prižiga iskre protesta in kritiko, obdano z zdravo mero sporočilnosti. Navdihov za pisanje lirik jim torej ne manjka, saj jih najdejo povsod, kjer smo vpeti v krivično držo. Zasedba deluje že nekaj let, nastala pa je kot odgovor na zavoženo mestno politiko v Mariboru in v Sloveniji nasploh. Do sedaj so navrgli live album, ki je izšel pred štirimi leti, sodelovali pa so tudi na kompilaciji Gustaf Hits vol​. ​010. Decembra so nam postregli še s studijskim albumom »Jate«, ki je izšel pri Kapa Records. Izdaja je fizično dostopna na CD-ju in vinilu. Članom skupine Gregorju Kosiju (glas, poezija),  Juretu Lavrinu (bobni, vzkliki) in Marku Šircu (bas) smo postavili nekaj vprašanj. Jate by Nina Bulatovix 1. Za vami je že nekaj let delovanja, nastopov, poezije. Kdaj je prišlo do ustanovitve zasedbe in kaj je bil povod zanjo? NB: Pred leti smo se spoznali na Mariborskem radiu Študent, kjer smo bili vsi precej aktivni. Kasneje smo delali v Kulturnem centru Pekarna, bili vpeti v organizacijo koncertov in delovanje centra. Z bendom smo udarili leta 2009, v času priprav na prenovo centra in v obdobju pospešene kanglerizacije Maribora, ki se je kazala tudi skozi nerazumevanje in podcenjevanje samonikle ter alter kulture. Prav posebej pa nas je pognala samovšečnost predstavnikov mestne oblasti na eni od javnih tribun, kjer se je razpravljalo o prenovi Pekarne. 2. Nina Bulatovix. Bojda se v vašem imenu skriva resnična oseba. Od kod torej naziv skupine? NB: Resnična Nina je bila v tistem obdobju vodja urada za kulturo in mladino na občini, (nova) šefica, prvi glas strokovnih služb, (samo)izpostavljeno telo kulturne politike v drugem največjem mestu v baje suvereni državi srednjega poevropljenja. V tistem trenutku je predstavljala vse tisto, kar
Kaj zagotavlja uspeh politika v Nigeriji ?

Kaj zagotavlja uspeh politika v Nigeriji ?

Radio Študent, 13. januar 2015 ― V  vrtincu vsesplošne čarlimanije se zdi, kot da mediji včasih malo pozabimo, da ljudje živijo tudi drugod, ne le v Franciji in v ostalih od terorističnih napadov neverjetno prizdetih zahodnih državah. V Nigeriji so, recimo, zadnje dni še posebej ponoreli pripadniki islamistične skupine Boko Haram. Nešteti mrtvi, borci pa so malodane tik pred tem, da ustanovijo nekaj, čemur bi se podalo ime Haramitanski Kalifat. Predsednik Nigerije, Goodluck Johanatan, namesto da bi komentiral dogajanja na lastnem dvorišču, izraža sožalje Franciji in govori, da je tudi on Čarli. Takšna je namreč nigerijska politika. Nonšalantna, dvolična, nagnjena k dramatiziranju in ekstremno teatralna.  Festival dramskih umetnosti, imenovan volilna kampanja, se je začel prejšnji teden. Glavno nagrado in ljubezen do svojega kandidata pa bodo Nigerijci izražali na valentinovo. Zakaj je pomembno, da se obregnemo ob nigerijsko politiko? Ker gre za najmočnejšo ekonomijo afriškega kontinenta, ki bo zaradi zmanjševanja cen nafte v kratkem doživela veliko finančno krizo, ker bodo pripadniki Boko Harama še bolj noreli in ker se bo slej kot prej nekdo moral soočiti z njimi. Ta oseba bo na prvem mestu eden izmed dveh predsedniških kandidatov, ki imata največjo možnost za zmago na volitvah naslednji mesec. Prvi je že prej omenjeni Goodluck Johnatan, drugi pa bivši general Muhammadu Buhari, ki je Nigerijo vodil med vladavino vojske med leti 1983 in 1985. Slednji je bil poleg tega, da je njegov režim mejil na fašizem, znan tudi po tem, da je zaradi presvobodnih nazorov v zapahe spravil tudi glasbenika Fela Kutija. Namen tega komentarja sicer ni podrobna predstavitev kandidatov. O teh bomo še slišali. Namen tega teksta je predstaviti seznam stvari, ki jih mora obvladati politik, če hoče biti v Nigeriji uspešen: 1.   Bog. Politiki v Nigeriji morajo biti mojstri vmešavanja Boga v dobre in slabe situacije. Z Bogom je namreč vse mogoče: kraja državnega denarja, poneverba volitev. Izjave kot je “Bog

Vašhava (16.1.2015 21:15)

Španski borci, 13. januar 2015 ― V filmu se mednarodna plesna skupina EnKnapGroup, edini stalni ansambel za sodobni ples pri nas, v tem posvetilu avtorja Iztoka Kovača rodnemu kraju še zadnjič sooči z rudniškimi prostori, preden ti za vedno izginejo iz kolektivnega zavednega. Od njih se poslovijo dostojno. Še zadnjič jih napolnijo z vitalnostjo življenja, kot ga doživljajo sami. Prost vstop!
Zgodovina slovenske kriminalke in detektivskega romana (pregleden uvod)

Zgodovina slovenske kriminalke in detektivskega romana (pregleden uvod)

Trubarjeva hiša literature, 13. januar 2015 ― Letnica, ki po mnenju večine poznavalcev naznanja začetek detektivskega žanra je 1841, prav takrat je namreč ameriški pisatelj Edgar Allan Poe izdal znamenito zgodbo z naslovom Umori v ulici Morgue, ki še danes velja za prototip detektivske zgodbe. Z eno napako: preiskava, ki jo vodi detektiv Auguste Dupin nas pripelje do nenavadnega storilca – opice, kar bi kasneje Van Dine v okviru svojih dvajsetih pravil za pisanje detektivske zgodbe označil kot popolnoma zgrešen pristop.
še novic