SPRP,
13. januar 2015
―
Nina Bulatovix. Foto: Saša Huzjak
Nina Bulatovix. Nekateri ste že slišali zanjo, nekateri še ne. Gre za domačo pankoidno tvorbo, ki jo označuje aktivističen pogled. Skozi recitale prižiga iskre protesta in kritiko, obdano z zdravo mero sporočilnosti. Navdihov za pisanje lirik jim torej ne manjka, saj jih najdejo povsod, kjer smo vpeti v krivično držo. Zasedba deluje že nekaj let, nastala pa je kot odgovor na zavoženo mestno politiko v Mariboru in v Sloveniji nasploh.
Do sedaj so navrgli live album, ki je izšel pred štirimi leti, sodelovali pa so tudi na kompilaciji Gustaf Hits vol. 0
10. Decembra so nam postregli še s studijskim albumom »Jate«, ki je izšel pri Kapa Records. Izdaja je fizično dostopna na CD-ju in vinilu. Članom skupine Gregorju Kosiju (glas, poezija), Juretu Lavrinu (bobni, vzkliki) in Marku Šircu (bas) smo postavili nekaj vprašanj.
Jate by Nina Bulatovix
1. Za vami je že nekaj let delovanja, nastopov, poezije. Kdaj je prišlo do ustanovitve zasedbe in kaj je bil povod zanjo?
NB: Pred leti smo se spoznali na Mariborskem radiu Študent, kjer smo bili vsi precej aktivni. Kasneje smo delali v Kulturnem centru Pekarna, bili vpeti v organizacijo koncertov in delovanje centra. Z bendom smo udarili leta 2009, v času priprav na prenovo centra in v obdobju pospešene kanglerizacije Maribora, ki se je kazala tudi skozi nerazumevanje in podcenjevanje samonikle ter alter kulture. Prav posebej pa nas je pognala samovšečnost predstavnikov mestne oblasti na eni od javnih tribun, kjer se je razpravljalo o prenovi Pekarne.
2. Nina Bulatovix. Bojda se v vašem imenu skriva resnična oseba. Od kod torej naziv skupine?
NB: Resnična Nina je bila v tistem obdobju vodja urada za kulturo in mladino na občini, (nova) šefica, prvi glas strokovnih služb, (samo)izpostavljeno telo kulturne politike v drugem največjem mestu v baje suvereni državi srednjega poevropljenja. V tistem trenutku je predstavljala vse tisto, kar