Radio Študent, 24. februar 2015 ― Britanski Channel 4 ponovno buri duhove z eno izmed svojih televizijskih oddaj. Po tem, ko je oddaja Benefits street ali po naše Ulica socialne podpore med številnimi skupnostmi vzbudila kritike, so se tokrat lotili novega koncepta oddaje, pri katerem ne gre za posploševanje znotraj skupine najrevnejših prebivalcev države, ampak se še bolj specifično osredotoča na romunske migrante. Oddaja po mnenju številnih romunskih civilno-družbenih organizacij, romunskega zunanjega ministrstva in ambasadorja v Združenem kraljestvu le širi stereotipe in omogoča nadaljnjo diskriminacijo. Medtem ko se v njej navajajo podatki, ki naj bi razbijali mite o Romunih, kot je nizek odstotek tistih, ki prejemajo socialno podporo, so v oddaji predstavljene tri osebne zgodbe z vidika migrantov, ki prikazujejo izključno pripadnike skupine, ki poosebljajo vse stereotipe o migrantih, ki pridejo, kradejo službe ali pa vsaj živijo od socialne podpore, ki jo potem pošljejo v domovino. Oddaja želi ustvariti osebni pogled na situacijo, ki naj bi predstavljala izkušnjo romunskih migrantov, pri čemer pa zapade v predstavitev zgodb, ki niso reprezentativne za romunsko populacijo v Združenem kraljestvu. O nereprezentativnosti zgodb smo govorili z Ionelo Flood, predsednico organizacije Romanesca Society v Londonu, ki skrbi za podporo multikulturnosti in se bori proti diskriminaciji in širjenju predsodkov. Izjava To, da serija predstavlja le specifične zgodbe določenega dela migrantov in da se pač osredotoča le na posamezne zgodbe, je težko smiselna utemeljitev piscev programa. Že sam naslov serije namreč posploši zgodbe na celotno romunsko migrantsko skupnost. Več o tem Iolanda Costide iz Nacionalne liberalne stranke Romunije. Izjava Že tu se pokaže eden od razlogov, zakaj so tovrstni prikazi migrantskih skupnosti tako razširjeni. Njihove zgodbe z veseljem uporabljajo politični predstavniki, s tem manipulirajo z javnim mnenjem in nabirajo podporo spremembam v migracijski politiki. Klj

Radio Študent, 24. februar 2015 ― Današnje popotovanje po svetovnih novicah začenjamo v Siriji. Po poročanju Sirskega observatorija za človekove pravice so pripadniki sil Islamske države na severovzhodu države ugrabili vsaj devetdeset asirskih kristjanov. Ugrabitev, ki naj bi bila odgovor na kurdske zmage v tem predelu raztreščene države, naj bi stekla po tem, ko so islamisti osvojili dve mesti v provinci al-Hasakeh. Asirski kristjani pa ne mislijo čakati na pomoč s strani mednarodnih organizacij. Zaščito svojega ozemlja so vzeli v svoje roke. S pomočjo ameriške neprofitne organizacije, Sons of Liberty International, so izobrazili svoj prvi bataljon, imenovan Nineveh Plains Protection Unit ali NPU. Njihov glavni namen je boj proti ISIS in avtonomna zaščita svojega ozemlja.               Sodišče v New Yorku je odločilo, da sta Palestinska nacionalna uprava in Palestinska osvobodilna organizacija odgovorni za šest samomorilskih napadov, v katerih je umrlo 33 ljudi. Napadi so se zgodili med letoma 2002 in 2004 na področju Jeruzalema. Porotniki so žrtve nagradili z 218 milijoni dolarji, ki se lahko pod posebno določbo protiterorističnega zakona še potrojijo. Omenjeni organizaciji sta izrazili svoje začudenje nad obsodbo in se bosta nanjo tudi pritožili. Še vedno smo na Bližnjem vzhodu. Iranu je rusko državno orožarsko podjetje Rostec ponudilo možnost nakupa raket tehnološko visokega ranga Andesey-2500, zmožnih prestrezanja tako balističnih izstrelkov kot letal. Te bi v prihodnosti lahko služile kot učinkovito obrambno sredstvo proti morebitnim izraelskim napadom na iranske jedrske objekte. V primeru, da bo posel stekel, bi to utegnilo vplivati na pogovore, vezane na iranski jedrski program, ki v Ženevi potekajo med Združenimi državami in Iranom. Ti naj bi bili predvidoma zaključeni naslednji mesec. Jedrska pogajanja niso edina stvar, ki se trenutno odvija v Švici. Ta je z Italijo sklenila dogovor, po katerem bo prva razkrila tiste, ki so se v njenih bankah skrivali pred davki. Neizplačan

Radio Študent, 24. februar 2015 ― Pred dobrima dvema urama se je zaključila 3. redna seja Nacionalnega sveta za kulturo, ki je bila tokrat posvečena spremembam in predlogom izboljšanja statusa samozaposlenih v kulturi. Področje, ki so ga mnogi predhodni ministri za kulturo postavili za prioriteto in tudi aktualna ministrica je že poudarila potrebo po čimprejšnjih reformah. Poleg stalnih članov Nacionalnega sveta za kulturo so bili tokrat vabljeni še nekateri posamezniki, ki delujejo kot samozaposleni in tako ali drugače probleme podrobneje poznajo. Prav tako sta bili vabljeni na sejo dve večji združenji, ki zastopata samozaposlene, to sta društvi Asociacija in Sindikat Glosa, naposled se je seje udeležila tudi ministrica za kulturo, Julijana Bizjak Mlakar. Tegobe samozaposlenih so širši javnosti že kar dobro znane. Pred enim tednom smo jih tudi predstavili v poročilu s posveta Društva Asociacija v odprtem terminu za kulturo. Morda ne bo odveč ponoviti z empirično analizo podprtega podatka, ki ga je ponovno predstavil predsednik Asociacije, Andrej Srakar, in sicer, da kar 33 odstotkov samozaposlenih v kulturi ne dosega minimalne plače, 75 odstotkov pa jih ne dosega povprečne plače. A posvet je bil posvečen predlogom, tako da se raje posvetimo tem. Srakar je v nekem bazičnem premisleku lepo pokazal, na kateri stopnji že nastajajo problemi: *Izjava se nahaja v posnetku oddaje Verjetno bo slednja analiza kar držala, mi pa prisluhnimo še besedam Denisa Miklavčiča, ki deluje v okviru sindikata GLOSA in je predsednik delovne skupine za obravnavo vprašanj, povezanih s statusom samozaposlenih v kulturi. Zavoljo odsotnosti je njegovo stališče prebrala Alenka Pirjevec: *Izjava se nahaja v posnetku oddaje Nekoliko drugačno mnenje glede trenutnih reform je zastopala Jedrt Jež Furlan, ki se je spraševala o primernosti časa za spremembe: *Izjava se nahaja v posnetku oddaje Kot rečeno je bila na seji prisotna tudi ministrica Julijana Bizjak Mlakar, ki je zaradi drugih obveznosti razpravo po pr