Radio Študent, 17. marec 2015 ― izjava S temi besedami je srbski premier Aleksander Vučić na najbolj rožnati od srbskih komercialnih televizij pospremil gradbeni projekt “Beograd na vodi”, projekt, ki naj bi, kot je pri tej in podobnih priložnostih večkrat ponovil, Srbiji prinesel mnogotere koristi. Za te naj bi poskrbel kar tuji, arabski investitor, predstavljene zamisli in pravne nejasnosti okoli osmislitve geodetsko centralnega dela srbske prestolnice pa, bolj kot arhitekturni preporod Beograda in gospodarsko okrevanje Srbije, napovedujeta, o čem bomo govorili v tokratnem Balkan ekspresu, o njegovi urbanistični devastaciji in novih spornih tujih investicijah. Projekt Beograd na vodi, ki predvideva arhitekturno preobrazbo dna Savskega amfiteatra, območja ob obali Save pod trdnjavo Kalamegdan, v dubajskem potrošniško-konzumerskem duhu, je obudila za danes napovedana razprava v srbski skupščini o posebnem zakonu, ki bi, če povzamemo, omogočil začetek realizacije projekta. Vučićeva vlada je zakon s parlamentarno proceduro skušala spraviti po hitrem postopku, čemur pa je nasprotoval velik del predvsem strokovne javnosti, za katere je projekt Beograda na vodi, kakor si ga je zamislil tuji investitor iz Združenih arabskih emiratov, nesprejemljiv. Vlada se je zadnji trenutek premislila in odločila, da zakon sprejme po normalni poti, kar pa je po mnenju arhitekta Bojana Kovačevića, člana Akademije arhitekture  arhitektov Srbije, zgolj politični manever.   izjava Srbske oblasti, poleg predsednika vlade Vučića to velja tudi za njegove podanike in lokalne oblasti, z beograjskim županom Malijem na čelu napovedujejo v pompoznih medijskih predstavitvah  tudi novo identiteto, ki naj bi jo Beogradu prinesel projekt. Toda ob tem pozabijo poudariti, da so izbor nove identitete, ki je ni nihče iskal, predali v roke investitorja, ta pa jim je “nametnuo”, kakor je razvidno iz maket, kot neko drugo, že videno, polno stolpičev in sijaja. izjava Gigantske zgradbe, širok bulvar, fontane, umetna ra

Radio Študent, 17. marec 2015 ― Državni zbor je na zadnji dan pete redne seje po pobudi poslanca Stranke modernega centra, Marjana Dolinška, izglasoval novelo zakona o praznikih in dela prostih dni, ki na datum petindvajsetega oktobra uvaja v dnevnik državnih praznovanj nov praznik – Dan suverenosti. Če vam je vest nova, raje zadržite veselje, omenjeni praznik namreč ne bo dela prosti dan, saj ne da bi si kaj podobnega v deželi pridnih in delavnih sploh želeli. Petindvajseti oktober označuje dan, ko so zadnji vojaki Jugoslovanske ljudske armade zapustili sveta tla domače grudi. Vendar na dotični praznik ne bomo slavili le srečnega dne, ko je Slovenija lahko stopila na pravo pot uresničitve lastne samobiti, temveč bo ta praznik po besedah poslanca Dolinška, praznik »ponosa, enotnosti in samozavesti, na vse, kar je ohranjalo naš narod skozi stoletja«. Ob tem Dolinšek predvidljivo dodaja, da bo to obenem tudi praznik človekovih pravic in svoboščin ter nasploh obče človeškosti, ki pa lahko znotraj takšnega nacionalističnega diskurza ostaja le strogo specifična. Prav nič ne bi bilo nenavadno, če bi zgornje besede povsem enostavno umestili v kakšen govor bivšega premiera Janeza Janše ali pa njemu podobnih cvetov slovenske pomladi. Vendar nas nabor besed ne sme presenečati, predlog novega državnega praznika namreč prihaja iz morda sovražnih, a vendar sorodnih logov. Skozi grlo poslanca Dolinška je namreč zakon prišel v obravnavo po pobudi Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Zveze veteranov vojne za Slovenijo, član slednje je Dolinšek tudi sam. Tisto, kar pa navkljub vzajemnemu medijskemu blatenju in nestrinjanju glede zgodovinskih resnic velike Osamosvojitve druži oba tabora, je Dolinškov nacionalistični diskurz slovenske tranzicije, ki vztrajno dominira medijsko sceno. Takšen diskurz se vedno znova zakriva z neko kvazikozomopolitsko držo, nacionalizem se barva v moderno modre barve liberalizma, vendar je njegov rezultat lahko le nasproten. Skrajen in nujen učinek domače tranzi

Radio Študent, 17. marec 2015 ― Svet za odziv na sovražni govor, ki je nastal v okviru projekta “Z (od)govorom na sovražni govor” pod okriljem Mirovnega inštituta, je v prvem mesecu delovanja prejel in obravnaval pet primerov sovražnega govora. Devetčlanska strokovna ekipa je na podlagi prejetih pobud oblikovala poročilo, v katerem je vsak od petih primerov obravnavan posamično in v katerem člani sveta dosledno zasledujejo pojave sovražnega govora in na njih v celotnem poročilu sproti opozarjajo. O sovražnem govoru, njegovih posledicah in ukrepih zoper ta fenomen, smo se pogovarjali s članico Sveta Brankico Petković, predsednico Natašo Pirc Musar in kordinatorico celotnega projekta Veroniko Bajt.   Offsajd je pripravil vajenec Jaro.

Radio Študent, 17. marec 2015 ― Peru se sooča s socialnimi nemiri. Protesti zaradi naraščajočih cen elektrike, ki so se podvojile, ponekod v ruralnih predelih celo potrojile, in slabega izvajanja električnih storitev, ki jih sicer opravlja privatno podjetje Electro Sur Este, potekajo v štirih regijah. Najbolj množični protesti se odvijajo v južni regiji Apurimac, kjer protestniki že od četrtka blokirajo glavne prometne žile proti glavnemu mestu Andahuaylas. Včeraj je prišlo do spopadov s policijo, v katerih je bilo ranjenih sedemnajst ljudi, pet od njih s strelnim orožjem, a o smrtnih žrtvah ni poročila.   Odbor za izbojevanje interesov province Andahuaylas zahteva takojšnje znižanje cen elektrike, izboljšanje kvalitete električnega omrežja, plačilo odškodnin za nepravično zaračunane stroške, reparacije za škodo, ki so jo povzročili električni mrki, in prekinitev pogodb z Elektro Sur Este. Perujski električni sektor se je začel privatizirati leta 1992, ruralni deli države ohranjajo 30-odstotno pokritost, šest milijonov ljudi pa do elektrike nima nikakršnega dostopa.   S strani ameriškega zdravstvenega ministrstva je bila objavljena analiza učinka Obamove zdravstvene reforme. Izsledki kažejo, da je od sprejetja reforme, marca 2010, zdravstveno zavarovanje pridobilo več kot 16,4 milijona Američanov, kar pomeni tretjinski delež takrat nezavarovanih Američanov. Raven zdravstveno nekritih oseb je tako padla iz približno dvajset odstotkov, kolikor je znašala oktobra 2013, na današnjih dobrih dvanajst odstotkov. Pridobitev zdravstvenega zavarovanje je bila še posebej pomembna za latino- in afroameričane ter mlade. A nad sprejetim aktom se črni oblaki še niso popolnoma razblinili, saj na ameriškem vrhovnem sodišču še vedno poteka sodba proti zvezni vladi.   V včerajšnjem Off-u smo poročali, da se je Velika Britanija odločila pridružiti ustanovitvi Azijske infrastrukturne banke, je danes odjeknila novica, da se ji nameravajo pridružiti še Francija, Nemčija in Italija. Kitajska je s še

Radio Študent, 17. marec 2015 ― Ko človeški um razpravlja o stikanju naših genitalij, običajno pride do dveh interpretacij. Kot prvo se oglasijo vsem znani glasniki narave, ki v aktu parjenja prepoznajo predvsem sredstvo porajanja kričečih in fekalije izločajočih izrodkov, ki naj bi po neki bizarni nam nerazumljivi logiki predstavljali objekt naše največje sreče, izraz in obenem pogoj naše v neskončnost se nadaljujoče svetle prihodnosti. Povedano drugače - gre jim za problem populacije. Na drugi strani stojijo stoične trume libertinov, ki v plejadi načinov združevanja teles vidijo predvsem sredstvo za izpolnjevanje naše želje, kakršna koli že ta je, v valovih naslade. Užitek kot manifestacije svobode je pri njih tako cilj kot sredstvo. O kričečih nakazah ni ne duha ne sluha. Današnje kulturne novice pod povečevalno sredstvo postavljajo oba ozira. Kot prvo problem populacije. Ta zvesta svoji logiki za razliko od prej opisane želje po potenciranju rojstev v našem prispevku nastopi v obliki zaskrbljenosti. Problem je ravno v tem, da nas je preveč. Naj prenehamo z razplajanjem? To bi bilo neumno - bilo bi proti osnovnim težnjam človeške narave, ki v parjenju uživa. A ne pozabimo, da smo ljudje ob svoji razuzadnosti tudi moralna bitja. Presežka, ki parazitira na sredstvih, s katerimi bi se nadvse radi nažirali, ne moremo preprosto iztrebiti, pa četudi bi si to na trenutke močno želeli. Obrat te malthuzijanske težave nam na razstavi, ki od danes poteka v Galeriji Kapelici ter poimenovani Neverjetno skrčen človek, poda njen avtor Arne Hendrix. Za kaj gre? Najboljše da poslušamo kar samega avtorja.* Izjava se nahaja v posnetku Med površnim pregledom na svet lahko kdorkoli opazi, da ljudje ne živijo na ravno enaki ravni, medtem ko sredstev v bistvu ne primanjkuje. Težava morda ni v monstruozni veličini naših teles, ampak v razporeditvi dobrin - o tem, kako pomanjševalni načrt koincidira z drugo težava, več izvemo iz avtorjevih ust. * Izjava se nahaja v posnetku Na začetku smo omenili, da