Biblioblog, 1. februar 2016 ― Med knjižničarji je zaokrožil članek Darje Kocbek Internet ne more nadomestiti knjižnic (Mladina, 28. 1. 2016)Domnevam, da je bil večini knjižničarjev naslov tako všeč, da so ga širili naprej, češ "Končno tudi v časopisih priznavajo, kako pomembni smo knjižničarji!"Nisem pa zasledil nobenega vsebinskega komentarja s strani knjižničarjev. Članek se mi namreč zdi popolnoma brez smisla, poln puhlic ter napačnih dejstev.Članek je prevod gostujočega mnenja Manfreda Schneiderja, profesorja nemške literature na Univerzi v Bochumu v nekem švicarskem dnevniku. Google Translate mi pove, da je naslov, ki je tako všečen slovenskim knjižničarjem, pravzaprav narobe preveden. Glasiti bi se moral: "Proti internetni nepismenosti". To pa je problem, ki se ga moramo slovenski knjižničarji lotiti tudi pri nas samih in nato tudi v družbi. Zadnji stavek ne omenja knjižnic ampak pismenost: "Proti kibernetskemu analfabetizmu se je treba odločno boriti." Vsak knjižničar, ki je delil članek naprej, bi se moral najprej pri sebi zamisliti, kaj je naredil za zmanjšanje internetne nepismenosti?Tri povezave v članku vodijo na članke istega avtorja. Kaj že znanstveniki menijo o samocitatih? Citat, ki pa žal ni opremljen s povezavo, pa sem našel v odličnem članku iz leta 2013, ki govori o nujni preobrazbi knjižničarstva v informacijski dobi. G. Schneider ga je očitno narobe razumel. Slovenski knjižničarji imamo podobno polna usta sprememb, a do dejanskih sprememb v slovenskem knjižničarstvu žal nikoli ne pridemo.Mene je najbolj zmotilo, da avtor sploh ne ve, kako deluje Wikipedija. Govori o tem, da se bomo skesano "vračali k materialnim nosilcem podatkov in oprijemljivim informacijskim sistemom, ki so še vedno osnova vsega znanja", za kar pa ne poda niti enega konkretnega dokaza ali vira. Poudarja, da "neštete povezave v spletni enciklopediji Wikipedija čez čas ne delujejo več." Tisti, ki jo uporabljamo, vemo, da Wikipedija ni Internetni arhiv! Kaj pa knjižničarji delamo glede tega? Je Spletni arhi

Večer, 1. februar 2016 ― Narodno galerijo je v minulih štirih dneh po otvoritvi, ko je bil vstop brezplačen, obiskalo 25.000 obiskovalcev. Sredino otvoritev pa še 2000. V galeriji so bili s tako množičnim obiskom po otvoritvi več kot zadovoljni, saj je njihovo zbirko v štirih dneh prostega vstopa obiskalo enkrat več ljudi kot lani v treh mesecih plačljive razstave. Lanska najuspešnejša razstava Slikati v Normandiji, na kateri so na ogled postavili dela francoskih impresionistov, je namreč med 15. januarjem in 3. majem privabila "le" 12.000 obiskovalcev. Je razlog brezplačen vstop? Direktorica Narodne galerije Barbara Jaki meni, da je obiskovalce bolj kot brezplačen obisk pritegnila razširjena stalna zbirka, ki zdaj obsega skoraj 600 umetnin. "Obiskovalcem je bila stalna zbirka zelo všeč. Veliko jih je obljubilo, da se bodo vračali in si jo še enkrat ogledali, saj je bila v teh dneh ogromna gneča. Poudarjali so, da si jo je potrebno ogledati v miru in d ...